"Moje nepravilnosti so zame opomnik, kaj mi je uspelo," pripoveduje Londončanka Isabella Hancock. Ponosna je, da ji je v dveh letih uspelo izgubiti kar 63,5 kilograma. O svoji preobrazbi piše blog, fotografije pa objavlja tudi na Instagramu. Zato, ker želi dati zgled, da ni dobro razmišljati o kritikah. Ampak je treba sebe vzljubiti takšnega, kakršen si.

'Bolj pomembno je, da imam zdravje in ponos'

"Promovirati želim zdrav odnos do svojega telesa," pravi. "Velik del moje poti je predstavljala sprememba načina razmišljanja. Ne samo telesa. Želim izgledati dobro, ampak želim izgledati tudi resnično. Z nepravilnostmi ali brez njih, ker nimam nič, kar bi morala skrivati. Zato ne razmišljam, da bi si dala odvečno kožo na trebuhu odstraniti. Seveda so posledice, potem ko toliko shujšaš. Ampak tega ne bi zamenjala za nič na svetu. Da, imam visečo in odvečno kožo in strije. Bolj pomembno je, da imam zdravje in ponos. Moj blog je namenjen temu, da še kakšno dekle spozna, da se vse kdaj v svoji koži ne počutimo najbolje, da pa je skrajni čas, da se naučimo, da smo vse lepe."

Preden je izgubila toliko teže, je stežka zapustila dom. Že to je zanjo predstavljalo ogromen stres. Počutila se je slabo. Težko se je premikala. Hitro ji je bilo vroče. 90 odstotkov časa je preživela doma s sinom Alfiejem, ki ima danes pet let. Če ni bilo nujno, ga ni zapustila. Bil je december 2012, ko je spoznala, da je depresivna. In da obstaja samo ena pot. Da spremeni življenje. "Ko sem šla med ljudi, sem imela vedno občutek, da me obsojajo. Bila sem nesrečna in počutila sem se ujeto." Pomoč je poiskala pri zdravniku. On jo je napotil na operacijo zmanjšanja želodca ter ji predpisal antidepresive. Začela je tudi slediti enemu izmed plačljivih programov, ki pomagajo pri hujšanju tako, da začrtajo dieto in načrt telesne aktivnosti. Že pred operacijo je z njimi izgubila 12 kilogramov. "Že takrat sem pridobila veliko samozavesti. Bila sem ponosna nase. Nisem se več prehranjevala s hitro hrano in kaloričnimi prigrizki, ampak sem uživala sadje in zelenjavo. Začela sem jesti zajtrk. Po operaciji sem izgubila še več kilogramov in začela sem s telesno vadbo. Ko sem se počutila mnogo bolje, sem začela teči. Danes sem vesela, da lahko nakupujem oblačila v normalnih velikostih in da lahko hodim po ulici, ne da bi bila takoj vsa prepotena ali bi me skrbelo, da me vsi gledajo."