35-letna Claire Dodd je osem mesecev po rojstvu najmlajše hčerke zbolela za redko boleznijo, ki je prizadela njene možgane. Zaradi tega je bila več tednov v komi, na dan, ko se je zbudila, pa ni prepoznala nikogar, niti svojega moža, 7-letne hčerke Sophie in takrat že 22-mesečne Charlotte. Zdravniki so njen primer opisali kot edinstven, zato sodeluje pri raziskavah, ki bodo prikazale delovanje človeških možganov. Spomin Doddove se je že nekoliko povrnil, še vedno pa se ne more spomniti večjega dela poroke, medenih tednov in rojstva Charlotte.

Claire je prispela v bolnišnico marca prejšnje leto, potem ko je ponoči doživela hud napad. “Bilo je grozljivo,“ se dogodka spominja njen 40 letni mož Ian. “Med spanjem sem začutil, kako se trese, ko sem prižgal luč in pogledal, kaj se z njo dogaja, pa sem videl, kako se ji na ustih nabira pena.“ Ian je takoj poklical reševalce. “Claire se je pred tem slabo počutila kakšnih šest mesecev, a smo mislili, da je utrujena zaradi nedavnega rojstva Charlotte.“ Ian je odšel z njo v bolnišnico, tisto noč pa je Claire doživela še 12 napadov in naposled padla v komo.

Zdravniki so opravili mnogo testov, na koncu pa ugotovili, da je njene možgane napadel redek virus. Ko se je po nekaj dneh zbudila iz kome, je najprej ob sebi zagledala Iana, a je mislila, da je zdravnik. “Zdravniki so me opozorili, da bi se kaj takega lahko zgodilo, a nisem mogel verjeti, da se me Claire ne bi mogla spomniti. Na vprašanje, ali sem zdravnik, sem ji odgovoril, da sem njen mož, a sem od nje dobil le zmeden pogled.“

Ian ji je nato povedal, da sta poročena in da imata dva otroka, Claire pa je mislila, da ji laže. Ko se je zbudila, si je namreč lahko zapomnila le tiste stvari, ki so se dogajale največ deset sekund nazaj. “Razumel bi, če bi pozabila hoditi in govoriti, nikakor pa mi ni šlo v glavo to, da se ne more spomniti, kdo sem.“ Zaradi tega jo je Ian več dni obiskoval v bolnišnici, ji kazal slike iz preteklosti in jo skušal spomniti, kdo je in s kom živi. Njegov trud se je k sreči obrestoval. Po nekaj tednih se ji je spomin začel vračati, čeprav še vedno z velikimi luknjami.

“Bilo je zelo nenavadno. Na slikah sem bila jaz, a se nisem spomnila ničesar. Ianu sem rekla, da oseba na poroki nisem jaz in začela jokati. Bila sem zmedena in jezna. Enostavno nisem mogla več priklicati tistega dneva v spomin,“ pravi Claire. Začela pa se je spominjati tudi hčera, kljub temu pa je rojstvo najmlajše pozabila. “Charlottino rojstvo je zame prazen list v mojem spominu. Ian mi je ta dan natančno opisal, pa se ga vseeno nisem mogla spomniti.“

Čez nekaj časa je Ian v bolnišnico na obisk pripeljal tudi obe hčeri. Claire se je Sophie spomnila v trenutku, Charlotte pa nikakor. “Posadila sem si jo na kolena, jo poskušala podojiti, a sem imela ves čas občutek, da je ne poznam.“

Clairin spomin pa ni bil konstanten. Kakšen dan se je spomnila skoraj vsega, že naslednji dan pa ničesar. Spomnila se je svojega otroštva in staršev, svojih otrok pa ne. Zaradi tega je ostala v bolnišnici še tri mesece. Po treh mesecih so jo sicer izpustili iz bolnišnice, a danes potrebuje konstantno spremstvo. Zgodi se ji namreč lahko, da pozabi ugasniti pečico ali štedilnik, Ian pa ji zato povsod pušča listke z navodili in opomnike, da ne bi pozabila najosnovnejših stvari, na primer naj prižge peč, če jo zebe, in kdaj je Sophie v šoli.

“Claire je zbolela za limbičnim encefalitisom,“ pravi njena zdravnica, nevrologinja Uma Nath. “Povzročila so ga protitelesca NMDA, primer pa je resnično edinstven.“ Protitelesca so napadla specifičen del njenih možganov, v katerem so shranjeni njeni spomini. Zaradi škode, ki so jo ta protitelesca povzročila, je izgubila ves spomin in sposobnost pomnjenja. Ta protitelesa so znanstveniki odkrili šele pred kratkim, na Clairenem primeru pa podrobneje raziskujejo njihovo delovanje.

Clairino stanje se izboljšuje iz dneva v dan, nihče pa natančno ne ve, ali se ji bo kdaj dokončno povrnil ali ne. “Srečen sem, da je živa in da jo imamo ob sebi. Četudi se ji ne bo popolnoma vrnil spomin, je moja edina želja že uresničena – da je Claire med nami in da smo kot družina ponovno skupaj.“