Uvodoma je o svojih bogatih izkušnjah iz neposrednega dela z najstniki spregovorila danska terapevtka in coachinja Pia Beck Rydahl, ki nam je predstavila priročnik za najstnike – Moč najstništva.

Knjiga je vodnik za najstnike, ki jim pomaga pri krepitvi samospoštovanja. Napisala jo je na podlagi pogovorov in izkušenj z mladostniki, ki jim svetuje na svojih delavnicah. Beckova je povedala, da je bila tudi sama zelo naporna najstnica. »V življenju nosimo maske. Knjiga želi pomagati, da smo dovolj pogumni, da si upamo biti to kar smo«, je povedala avtorica.

Najstnikom pa tudi staršem Beckova na seminarjih predstavi teme kot so:

- Zaznaj svoj notranji glas in ga preoblikuj v prijateljski, namesto sovražni glas.
- Kako sprejemaš celega sebe, ne samo tistega, kar se ti zdi v tebi lepo.
- Spoznaj svoje »varnostno območje« in kako zakorakaš v »območje poguma«.
- Kako se naučiš aktivno poslušati?
- Kako se naučiš obvladovati in sprejemati svoje občutke in telesne odzive?
- Kako lahko s starši sobivaš in jih uspešno prenašaš?

Ko se otroci ločujejo od staršev, ne delujejo proti nam. Delujejo zase!

Jesper Juul, danski družinski terapevt, predavatelj in avtor, oče in dedek, avtor svetovne uspešnice Kompetentni otrok, je predavanje začinil s številnimi primeri iz svoje skoraj štiridest letne prakse.
»Starše zagrabi panika, ko njihovi otroci postanejo pubertetniki. Na hitro želijo še kaj popravit. Bodite previdni, ko želite popraviti svojega najstnika«, opozarja družinski terapevt Jesper Juul.

Razprava o tem, kako je najbolje vzgajati otroke, se že več desetletij vrti v praznem prostoru med avtoritarnim in t. i. permisivnim slogom in se vse preveč osredinja na vedenje otrok. Familylab (družinski laboratorij, ki ga je zasnoval Jesper Juul) predstavlja »tretjo pot«. Osredinja se na kakovost življenja v družini – na kakovost življenja, kakor ga doživljajo starši, partnerja, otroci – predvsem in najbolj pa na kakovost razmerij med družinskimi člani.
 

Stare vzgoje metode ne učinkujejo več

Vsaka generacija je v podobnem položaju – prav vsak si reče: »Nočem biti tak kot moji starši, rad bi bil boljši.« Vendar pa je danes razpotje še bolj izrazito. Vzgojni vzorci, ki so temeljili na poslušnosti in so veljali mnoge rodove, danes ne učinkujejo več. Naši starši so bili v drugačnem položaju: tedaj se je vedelo, kaj je družbeno sprejemljivo in kaj ne, in po tem smo se lahko tudi ravnali. Obstajal je družbeni konsenz glede tega, kaj je prav in kaj narobe. Tega danes ni. Današnje generacije staršev iščejo nekaj novega – vendar se to »novo« še ni povsem izkristaliziralo, zato ga vsak pojmuje drugače.

Če se otroci na starševsko prijaznost odzovejo z »neposlušnostjo«, če kažejo nejevoljo in se ne smehljajo po pričakovanjih, starši pogosto samodejno posežejo po radikalnih vzgojnih metodah iz preteklosti in se ob tem hkrati počutijo nemočne. Zakaj? Ker še niso našli alternative. Zdi se, kakor da smo usedline avtoritarne vzgoje že zdavnaj pustili za seboj, toda praksa v družinah je še vedno drugačna.

Familylab ponuja nekaj drugega: smernice, ki ne temeljijo na poslušnosti, temveč na enakovrednosti, odgovornosti, avtentičnosti. Zavedati se moramo, da izpod pritiskov, zastraševanja in podjarmljenja nikakor ne more zrasti svoboden, odgovoren, ustvarjalen človek.