Ko je vzela zdravila, jo je pričela srbeti koža, na njenem hrbtu so se pojavile nenavadne lise. Starša sta jo takoj peljala v bolnišnico, saj sta posumila, da gre za nekaj bolj resnega. Ko so jo sprejeli v Avignon bolnišnico, so zdravniki takoj prepoznali, da se Camille spopada s toksično epidermalno nekrolizo ali Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS), zato so jo poslali na intenzivno nega, kjer so urgentno opravili testiranje za sindrom, ki je potrdilo diagnozo. Toksična epidermalna nekroliza je redka, a huda kožna reakcija na zdravila, ki lahko privede do hudih opeklin kože. Z bolj blago obliko se danes spopade eden ali dva na vsak milijon ljudi, kažejo podatki Nacionalne organizacije za redke motnje.

A Camille je na žalost utrpela hudo alergijsko reakcijo, zaradi česar ji je opeklo kar 90 odstotkov kože. ''Nihče mi ni povedal, da so mi dnevi šteti in niso mi pojasnili, kaj lahko bolezen naredi mojemu telesu, mojim očem, notranjim organom.

Opeklo pa ji ni le zunanjega dela telesa, ampak tudi usta, jezik, genitalije, alergijska reakcija se je razširila še v njen sapnik. ''Več dni nisem mogla govoriti. Vstavili so mi kateter za odvajanje vode in imela sem ga kar 10 dni. Preden sem lahko zapustila bolnišnico, sem šla še na pregled h ginekologu, ki je dejal, da so genitalije ostale neprizadete, le bolj občutljive. Osem dni sem imela vse telo povito z ovolji, tudi preko obraza. Ko sem bila budna, je bila vsaka minuta pravo mučenje.''

Ostale pa ji bodo tako bragotine po telesu kot čustvene brazgotine. ''Prvih nekaj dni sem bila povsem prestrašena in počutila sem se osamljeno. Nisem vedla, ali bom naslednje jutro še živa in nisem mogla razumeti, zakaj se ta grozna stvar dogaja meni.'' Kljub vsemu je to bil tudi čas za premislek. ''Nikoli nisem bila samozavestna in ko sem bila v bolnišnici, sem se prvič vrpašala, zakaj sem 28 let svojega življenja porabila za to, da sem sovražila samo sebe, ko pa sem v resnici lepa in prijazna. Mislila sem, da bom vse to izgubila. Spraševala sem se, kaj bom počela po tako travmatični izkušnji, če bom preživela. Spoznala sem, da bi to bila druga možnost, da zaživim in da je čas, da se sprejmem. Ta grozljiva izkušnja mi je pokazala, da vsega v življenju ne moremo predvideti.''