Takoj po zapisu Eme Kurent v reviji Lady je Iztok Mrak iz Društva distrofikov na svoji Facebook strani zapisal: ''Ko to preberem se mi bruha. Ema Kurent vi ste izprijena, nemoralna ter neetična oseba in živite v srednjem veku. Še večji izprijenci od vas pa so uredniki Revije Lady, ki so dopustili takšno objavo ne glede na to, da to ne odraža njihovega stališča. V ponedeljek bom stopil v kontakt z uredništvom omenjene revije in v kolikor ne bom dosegel javnega opravičila, bo sledila uradna prijava pri pristojnih organih!'' Kljub temu, da je želel njeno opravičilo, tega ni dobil. Še več, v oddaji Svet, kjer sta se soočila, je v svoj zagovor povedala: ''Vsekakor se ne bom opravičila, ker se nimam za kaj. Pojasnila sem, da sem govorila z vidika osebe, ki je deprivilegirana, kar se tiče parkirišč. Jaz popolnoma razumem, da ste deprivilegirani, čeprav, če govorimo o parkiriščih, ravno ne, vi imate tega dovolj.'' Urednica revije Anja Plesec Kontrec pa se je na svojem Facebook profilu opravičila: ''Pridejo trenutki v življenju, nad katerimi nimaš vpliva in nadzora, pa vendar moraš zanje prevzeti odgovornost. Kot urednica bi se rada osebno in v imenu revije opravičila vsem, ki so bili prizadeti zaradi objave kolumne, z avtorico katere smo prekinili sodelovanje. Zadnja dva tedna sem na bolniški in odklopljena od delovnega okolja, žal pa je to pustilo posledice in nepopravljivo škodo, kar globoko obžalujem.''

Kot je za oddajo Svet povedal Borut S. Pogačnik, predsednik združenja invalidov Forum Slovenije, se znašati nad šibkejšimi od sebe ni niti moralno niti pravično: ''Strpnost je ena od oblik civilizirane družbe in če te strpnosti ni, si lahko mislimo, kam to vodi družbo v celoti.'' Prav tako je Iztok Mrak opozoril, da sam hodi v službo, je aktiven državljan Slovenije, plačuje davke in da invalidi, ki ne hodijo v službo, imajo za to razloge. V soočenju z Emo Kurent je dodal tudi, da invalidi ne potrebujejo pokroviteljskega odnosa.

V Sloveniji je okoli 170 000 invalidov in Iztok Mrak nam je povedal, da je kolumna prizadela večino članstva Društva distrofikov. Dejal je, da so invalidska parkirna mesta še kako pomembna, saj omogočajo ranljivi skupini naše družbe enakovredno in enakopravno vključevanje v družbo.

1. Odziv v javnosti na kolumno Eme Kurent je bil velik, a najprej si nanjo opozoril prav ti. Kako te je objava njene kolumne prizadela?

Mene osebno objava kolumne Eme Kurent v reviji Lady, kot sem tudi že povedal v oddaji Svet, ni prizadela. Sem človek, ki razmišlja predvsem racionalno in ne toliko emocionalno. Jaz osebno imam s svojo lastno identiteto oziroma samopodobo v glavi razščiščeno. V življenju sem že marsikaj doživel in tudi preživel. Z leti sem dobil veliko trde kože. A kljub vsemu sem čutil, da moram nekaj narediti, zato sem zavestno objavil njeno kolumno na socialnih omrežjih in poskrbel, da jo je videlo čim več uporabnikov.

2. Zakaj so invalidska parkirna mesta za invalide tako pomembna?

Parkirna mesta namenjena za invalide, ki je ena izmed najbolj ranljivih skupin naše družbe, so pomembna zato, ker se nam s takšno pravno ureditivjo omogoči bolj enakovredno in enakopravno vključevanje v družbo. Invalidi zaradi različnih vrst invalidnosti kot so npr. senzorna ali gibalna oviranost potrebujemo ta parkirna mesta zato, ker so ta mesta po kvadraturi večja od običajnih parkirnih mest: na ta način se osebi, ki je uporabnik invalidskega vozička oljaša vstop in izstop iz osebnega vozila, saj mora oseba bolj na široko odpreti vrata, da lahko izvede transfer iz vozička v avto in obratno. Sam imam prilagojeno osebno vozilo, vendar ne vozim, ampak me vozijo z mojim osebnim vozilom druge osebe. Ker sem bil zaradi svoje invalidnosti prisiljen kupiti večji avtomobil, saj imam v njem vgrajeno električno rampo, s pomočjo katere se lahko z vozičkom zapeljem direktno v avto, mi parkirno mesto namenjeno za invalide še kako prav pride. Razlog je v tem, da ko sem jaz že v avtomobilu, me je potrebno tudi pripeti z varnostnimi pasovi, torej tako mene, kot tudi moj voziček. Osebi, ki to izvaja, je to početje na večjem parkirnem prostoru veliko lažje, da lahko na stežaj odpre vsa vrata in hkrati s tem nikogar ne ovira na sosednjem parkirnem mestu. Parkirna mesta za invalide so običajno tudi locirana bližje vhodu. To je zlasti pomembno za slepe in slabovidne osebe, da jim ni potrebno dolgo časa hoditi do vhoda stavbe. Je bolj varno.

3. Kako se počutite, ko vidite, da je invalidsko parkirno mesto neupravičeno zasedeno?

Invalidi smo ob nespoštovanju tega dejstva, da je to parkirno mesto, ki je namenjeno nam velikokrat zelo ogorčeni. Vsaj jaz sem. Veliko neinvalidov krši to pravilo, seveda pa imajo običajno zato različne izgovore: se mi je zelo mudilo, sem samo na banko skočil, saj sem bil samo 5 minut, drugje je bilo vse zasedeno itd. A vsi ti navedeni razlogi ne opravičujejo samega storjenega dejstva. Dejstvo je, da si kršil zakonodajo in s tem naredil prekršek. Ampak na ta način so nekomu odvzeli mesto, ki ga nujno potrebuje zaradi lažje mobilnosti. Trditev gospe Kurent, da so parkirna mesta za invalide v večini primerov prazna seveda drži. Zakaj pa so prazna? Ja seveda z razlogom, da ko se invalid pripelje s svojim osebnim vozilom, da ima dovolj velik prostor, kjer bo lahko parkiral in tako je tudi prav. Splošno razgledan človek bi to seveda moral razumeti.

4. V oddaji Svet si izpostavil, da si invalid in kljub temu delaš. Zakaj je delo tako pomembno zate?

Delo je vrednota, čeprav v današnjih časih žal nima več takšnega pomena. Če delaš, se počutiš koristen član te družbe, imaš neke cilje v življenju. Delo ti omogoča tudi finančno oziroma ekonomsko neodvisnost. Hvalažen sem, da lahko delam. Bil sem vztrajen, kljub temu, da ne morem hoditi. To mi nikoli niti za trenutek ni odvzelo volje do življenja. Sem fakultetno izobražen, samostojen in ekonomsko neodvisen od staršev ali kogarkoli. In ne se samo to, lahko tudi prispevam družbi s svojim znanjem in izkušnjami, tako osebnimi kot tudi strokovnimi.

5. Se večkrat spopadeš z nestrpnostjo do invalidov? Kako takrat reagiraš?

Moram reči, da sam osebno zelo redko zaznam neko nestrpnost s strani nekoga drugega, bodisi osebno do mene ali kakšnega drugega invalida. Zaznam pa velikokrat pokroviteljski odnos do invalidov. Le-tega je ves čas v oddaji Svet do mene kazala gospa Kurent. Zato sem ji na njeno željo ali pobudo, da se lahko srečamo in vsi skupaj pogovorimo odgovoril, da mi invalidi takšnega pokroviteljskega odnosa ne potrebujemo. V kolikor se nisi sposoben do mene ali do kateregakoli drugega invalida obnašati normalno, tako kot do vsakega drugega človeka, je jasno da do invalidov gojiš neke predsodke. To se predvsem čuti, ampak tisti, ki zna dobro opazovati to lahko tudi vidi.

Vzroki za nestrpnost so lahko zelo različni. Gre za t.i. predsodke do neke družbene skupine in ti izvirajo že iz matične družine. Ti družinski vzorci pa se potem prenašajo iz generacijo v generacijo. Gre za neosveščenost, nerazgledanost, strah in nepoznavanje tovrstne tematike. Zato je pa naša skupna naloga, da poskušamo te predosdke čim bolj izkoreniniti da smo lahko še boljša družba. Ljudje smo odnosna bitja, skupaj sobivamo in zakaj bi se morali razlikovati na podlagi nekih osebnih okoliščin. Upal sem, da smo te čase že prešli, ampak je ta primer nekako pokazal, da še ne povsem.

6. Kako si se počutil po soočenju z Emo Kurent v oddaji Svet na Kanalu A?

Po tej oddaji sem se počutil odlično. Nekako se mi je odvalil kamen od srca. Tisti trenutek sem se dejansko zavedal, da sem naredil nekaj izjemnega, pozitivnega za vse slovenske invalide. Moral sem to storiti, ker mi enostavno ne bi dalo spati. Še posebej pa se je vse to potrdilo, ko sem še isto minuto po končanem soočenju začel prejmati ogromno klicev, sms-ev, sporočil preko mojih profilov na Facebooku in Instagramu itd. Odziv je bil neverjetno pozitiven. Večina njih se je nanšala na mojo pokončno držo, neomajnost in srčnost. Predvsem pa so mi ljudje čestitali in izrazili hvaležnost, da sem se postavil v vlogo zagovornika vseh slovenskih invalidov.

7. Imaš kakšno sporočilo za ljudi ob tem dogodku?

Slovenski javnosti bi rad sporočil, da se bomo invalidi, ko bo to potrebno, na takšne in podobne ekscese bodisi namerne ali nenamerne vedno nemudoma odzvali in jih v kali zatrli. Vedno znova bomo zagovarjali naše skupne in individualne pravice.

Moram pa priznati, da sem potihoma pričakoval, da se bodo na to kolumno odzvali tudi nekateri državni organi kot naprimer Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki na državnem nivoju pokriva področje invalidskega varstva v Republiki Sloveniji in da bo ostro obsodilo takšno ravnanje do invalidov. A kolikor je meni znano, se na to niso odzvali. Prav tako se na to kolumno ni odzval na novo izvoljeni Varuh človekovih pravic RS gospod Peter Svetina.