Ženska iz Savdske Arabije pravi, da se je po operaciji počutila kot prerojena. Nemški kirurgi so ji namreč iz medenice odstranili kar 18 kilogramov težek kostni tumor, največjega te vrste na svetu. “Vrnila se bom domov in stopila pred vse tiste zdravnike, ki so mi rekli, da zame ni nobenega upanja,“ je povedala po operaciji.

35-letnici so leta 2004 odkrili maligni kostni tumor oziroma hondrosarkom. Zdravniki v Kuvajtu so ji predlagali amputacijo desne polovice medenice in desne noge, a je poseg zavrnila. V Nemčijo je prispela leta 2008, takrat pa je bil tumor že tako velik kakor žoga za odbojko. Zaradi tega ni mogla več normalno urinirati, poleg tega pa ji je grozila nevarnost popolnega zaprtja črevesja. Tumor pa se je vedno bolj širil tudi navzven. Koža je bila zaradi tega ob kolku in stegnu tako napeta, da ji je pri zadnjici popokala, tumor pa ji je začel moleti izpod kože.

Z uporabo kemoterapije, je berlinskim zdravnikom uspelo uničiti tumor od znotraj, ostanek pa so ji odstranili s petimi operacijami v roku naslednjih štirih tednov. Po tretji operaciji je pacientka, drugače mati treh otrok, po šestih mesecih prvič lahko sedela na postelji, po zadnji operaciji pa so izvidi pokazali, da je tumor popolnoma izginil.

Odstranitvi tumorja je sledila rekonstrukcija dela medenice, ki so ji ga morali zaradi tumorja odstraniti. Manjkajoči del so nadomestili s po meri narejenim vsadkom in ji nato oblikovali še umeten kolk. “Mislila sem že, da se je moje življenje zaključilo,“ je povedala po operaciji. “Sedaj, ko je vse končano pa komaj čakam, da se vrnem domov in objamem svoje otroke.“

Kaj je hondrosarkom?

Hondrosarkom je drugi najpogostejši skeletni tumor. Pred 35 letom se pojavi zelo redko, pri tem pa so moški prizadeti dvakrat pogosteje kot ženske. Večina hondrosarkomov se pojavi v medenici in dolgih kosteh. Rasti začnejo v kostni sredici, se v njej širijo, ponavadi pa je zaradi novega nastajanja kostnine okrog tumorja na radiografskih slikah vidna nekakšna zapirajoča se lupina.

Hondrosarkomi običajno rastejo zelo počasi, v končni fazi pa zasevajo, običajno v pljuča. Simptomi, ki spremljajo to vrsto raka so po navadi kljuvajoča bolečina v kosteh, ki se ponoči okrepi ter otekanje prizadetega dela in bolečina ob dotiku. Zelo pogosti pa so tudi zlomi kosti, do katerih lahko pride že ob delovanju manjše sile, bolnik pa lahko tudi shujša.

Običajno je treba tumor operativno odstraniti. Včasih poskušajo tumor pred operacijo s kemoterapijo ali obsevanjem zmanjšati, odstranjeni del kosti pa nato nadomestijo z notranjo protezo ali kostnim presadkom. V skrajnih primerih je potrebno prizadeto okončino tudi amputirati. Po operaciji je pri določenih oblikah kostnih rakov potrebna še kemoterapija, da se uničijo še ostale rakave celice, če so prisotne.

Če je zdravljenje uspešno, se bolezen le redko povrne. Nekako velja, da se tumor vrne v prvih petih letih po ozdravitvi ali pa nikoli več.