Ko je pred devetimi dnevi 42-letni Mark Stott nenadoma izginil iz bolnišnice, so policisti takoj sprožili obsežno iskalno akcijo. A kljub temu možakarja kar niso in niso mogli najti. Njegova zaročenka Debbie Glasse, s katero imata 20 mesecev stara dvojčka, je bila na smrt prestrašena, saj ni vedela, ali bo sploh še kdaj videla očeta svojih otrok. ''Vse je bilo tako neresnično. Ko so me poklicali policisti in mi povedali, da je Mark izginil iz bolnišnice, nisem vedela, ali bi se od groze smejala ali jokala,'' se prve reakcije spominja Debbie. ''Tako sem morala devet dni živeti in se iz minute v minuto spraševati, ali je Mark sploh še živ ali ne.''

Mark je še povedal, da je zadnja stvar, ki se je spominja, to, kako je v bolnišnici jedel zajtrk. Kaj se je dogajalo naslednjih devet dni, ne ve. ''Pojma nimam, kaj se je v teh devetih dneh dogajalo z mano in kako sem prišel do Swanseeja – mesta, ki je 160 kilometrov oddaljeno od bolnišnice. Vem le to, da me noge močno bolijo in da imam polno hudih žuljev,'' pove Mark in pravi, da je po nogah sodeč verjetno vse te kilometre prehodil. ''Še vedno se poskušam spomniti, kaj se je dogajalo z mano. In še vedno poskušam razumeti, kako je mogoče, da sem bil pogrešan kar devet dni, čeprav se mi zdi, da me ni bilo le dva dni.''

Mark sicer boleha za tako imenovano motnjo neepileptičnih napadov, kjer bolnik dobiva napade, ki sicer spominjajo na epilepsijo, a ne gre za enako motnjo. Vendar pa ti neepileptični napadi povzročajo izgubo spomina. Tako je Mark že večkrat izginil za nekaj časa, pozneje pa se ni spomnil, kjer je bil in kaj je delal. Sicer pa britanski strokovnjaki pravijo, da v Veliki Britaniji za motnjo neepileptičnih napadov trpijo le dve do tri osebe na 10 tisoč Britancev.