Lansko leto so Avstralki Jessici Van Zeil diagnosticirali raka na očesu. Zdravniki ji ga niso mogli rešiti. Bilo je zelo hudo, ko se je morala sprijazniti s tem, da bo morala življenje nadaljevati brez enega očesa. Operacija je bila težka tako fizično kot psihično, pove.

A čeprav je bilo po posegu težko zaživeti brez enega očesa, si takrat ni mislila, da se bo morala že leto dni kasneje soočiti z nečim še mnogo hujšim. Potem ko je že bila vesela, da je vsaj zdrava, je pred dvema mesecema doživela napad, podoben epileptičnemu. Dobila je še hujšo diagnozo. Rak se je razširil v možgane.

"Nisem bila pripravljena na to, da se je rak vrnil. In da je tokrat v možganih," pravi. "Ni se mi zdelo pravično." Pripoveduje, kakšen je bil napad. "Bila sem doma, v kopalnici, ko sem opazila, da mi palec na nogi nenadzorovano utripa." Naenkrat je čuden občutek prevzel desno stran njenega telesa. Potem se ne spomni ničesar več. Zbudila se je v bolnišnici.

"Ko sem izvedela za diagnozo, sem bila obupana," pravi. Hitro je prišla na vrsto za operacijo, s katero so ji odstranili en tumor v možganih, a med operacijo so našli še štiri, ki pa so bili na mestih, kjer jih ni bilo mogoče operirati. Zato Jessica, stara 23 let, umira. A ne želi obupati. Z družino zbira denar za zdravljenje, ki je še tako novo, da ga ne krije javno zdravstvo. Stane 130 tisoč dolarjev, kar je 117 tisoč evrov, bo pa imela potem 25 odstotkov večjo možnost, da preživi. To je zanjo dovolj veliko upanje, da še vedno razmišlja optimistično.

Sooča pa se z res težko situacijo. Zaradi napada pred dvema mesecema že sedaj ne more več živeti normalno. Desni del njenega telesa namreč ne dela več normalno. Zato je na invalidskem vozičku, v bolnišnici, odvisna od pomoči drugih. "Zdravniki ne vedo, kdaj bodo tumorji na mestih, ki jih ne morejo operirati, toliko zrasli, da bodo pritisnili na točke, zaradi katerih bo prišlo še do kakšnih takih sprememb," pravi. "Ampak poskušam ne razmišljati o tem, poskušam biti pozitivna, ko pomislim, na prihodnost."

Tako kot je bila pozitivna in pogumna takrat, ko je morala pokrivati svoje levo oko in so jo zaradi tega ljudje na ulici pogosto čudno gledali. Takrat se je odločila, da se ne bo skrivala, ampak bo pritegnila še več pozornosti. Kot vidite na zgornji fotografiji, se je odločila, da bo uporabljala čim bolj drzna in barvita prekrivala. Tako mlada se je morala Jessica soočiti z res težkimi stvarmi.