Britanka Charlene Howard je nekoč tehtala 105 kilogramov in imela indeks telesne mase 43, pri čemer velja, da je zdrava vrednost nekje med 18 in 25 za ženske. Svojo odvečno telesno težo je še posebej pridobivala, ko so njenemu sinu Elliotu pri treh letih diagnosticirali možganskega raka in je vse svoje dni preživela ob njem v bolnišnici in se tolažila s hrano.

''Takrat sem pravzaprav živela v bolnišnici in sem jedla le hrano, ki je bila dostopna v bližnji trgovini. To so bili večinoma čips in sladkarije,'' je za britanski Mail Online povedala mati Charlene. Elliotu so v 11 ur trajajoči operaciji odstranili tumor v 90 odstotkih, kasneje pa je prestal še kemoterapijo.

Kot da to ni bilo dovolj, pa so mu diagnosticirali še redko dedno bolezen cistično fibrozo. ''Elliot je do svojega tretjega leta starosti razvil dve neozdravljivi bolezni. Neverjeten otrok je, saj se smeje vsak dan in ne dovoli, da bi ga to uničilo,'' pojasnjuje mati. Pri Elliotovem petem letu starosti pa so ji zdravniki povedali, da sta cistična fibroza ali kemoterapija po raku povzročili bolezen jeter in da bo mali Elliot najverjetneje potreboval presaditev jeter. Mati bi bila zaradi ujemanja tkiva najboljša darovalka organov, a kaj ko so jo zdravniki opozorili, da zaradi odvečnih kilogramov ne bo ustrezna darovalka. ''Spoznala sem, da se moram vzeti v roke in takrat bi storila vse, da bi lahko ohranila svojega otroka zdravega in živega.''

Charlene se je tako odpovedala prigrizkom, kot so čips, sladkarije, in hitri prehrani. Na mesto tega si je pričela za zajtrk pripravljati ovseno kašo, za kosilo solato in za večerjo rižoto. Namesto nezdravih prigrizkov je pričela uživati sadje in piti zeliščne čaje, s katerimi je lažje zdržala do naslednjega obroka. Zmanjšala je količino porcij in v svoj vsakdan vnesla vadbo. Pričela je s hojo, ko je pridobila več kondicije, pa s tekom. ''Nikoli nisem marala telovadnic ali fitnesov, saj sem imela občutek, da so ljudje strmeli vame, ker sem bila debela in skušala teči. Nisem bila podobna ostalim suhim ljudem s športno postavo, ki so bili večinoma tam.''

Rezultati trdega dela pa so se kmalu pokazali. Charlene je na ta način izgubila kar 45 kilogramov in iz telesne teže 105 kilogramov prišla na 60 kilogramov. Njena konfekcijska številka je postala sanjska 36. ''Lepo je, da greš lahko v trgovino in si izbereš oblačila številke 36 in veš, da ti bodo prav – sedaj se počutim normalno.'' A bolj kot to je pomembno, da bo sedaj lahko pomagala svojemu sinu. ''Elliot je razlog za izgubo odvečne telesne teže – vsakič, ko ga odpeljem v bolnišnico, se spomnim na to, da moram vzdrževati zdravo težo. Zanj bi storila vse – želim si le, da je srečen. Težko je, ker sem mama samohranilka, a se trudim, da mu omogočim le vse najboljše.''

Sedaj bo Charlene skušala izgubiti še nekaj kilogramov in se nato trudila, da bi ohranila telesno težo in tako pomagala Elliotu v vsakem trenutku: ''Odličen občutek je, da lahko sedaj rešim Elliota, ko bo to potrebno. Sem njegova mati in želim storiti vse, kar je v moji moči, da ostane zdrav in živ.''