Ko je bila rojena danes 16-letna Američanka Cassidy Hooper – bila je brez nosu in oči – je presenetila celo zdravnike, saj je takšna hiba zelo redka, poleg tega pa dojenčica ni imela nikakršnih zdravstvenih težav in lahko zato danes živi povsem normalno. Lahko bi celo rekli, da deluje mnogo bolj optimistično in veselo kot marsikdo, ki mu je narava bolj prizanesla. Kljub fizičnim oviram Cassidy obiskuje srednjo šolo, se ukvarja s tekom in curlingom, navdušeno uporablja računalnik ter sanja, da bo nekoč radijska voditeljica. “Morda mi je težje kot drugim, toda sama si mislim, da ni treba, da bi mi bilo kaj lažje, vedeti moram le, da je mogoče,“ opiše svojo naravnanost. Trenutno se življenja še posebej veseli, ker naj bi konec tega šolskega leta prvič dobila nos.

Deklica iz mesta Charlotte v Severni Karolini je od enajstega leta prestala že vrsto operacij rekonstrukcije obraza in presaditve kože. Pri zadnjih treh operacijah pa bodo plastični kirurgi iz otroške bolnišnice Levine v njenem rodnem mestu nos postavili tako, da bodo vzeli kost in hrustanec iz njene lobanje ter prek strukture, ki jo bodo oblikovali, napeli presajeno kožo in podkožno tkivo, spodaj bodo podložili tudi membrano. “Končno bom imela nos, kot ga imajo vsi,“ je navdušena Cassidy. Ob njenem rojstvu strokovnjaki staršem niso znali razložiti, zakaj se je pojavila takšna hiba. “Njeno srce in možgani kljub temu delujejo normalno,“ pojasnjuje njena mati Susan Hooper, ki je vzgojiteljica in mamica še dveh otrok. “Že od začetka ni imela nobenih drugih težav.“ Plastični kirurg dr. David Matthews, ki vodi proces rekonstrukcije njenega obraza, je starše že takrat opozoril, da bo ta potrebna. Počakati je moral le, da je nehala rasti. “Šlo je za dolg proces,“ pojasni Susan.

“Da se nekdo rodi brez oči in nosu, je velika redkost,“ je za televizijo ABC povedal dr. Sherard A. Tatum III., ki je vodja obrazne in rekonstruktivne kirurgije otroške bolnišnice v newyorškem mestu Syracuse. “Je pa nos nekoliko podoben ušesu, in sicer v smislu, da to, kar je najbolj vidno, ni tisto, zaradi česar organ deluje. Nemalo ljudi svoj nos pozneje v življenju izgubi zaradi nesreče ali rakavega obolenja, vendar še vedno lahko dihajo in zaznavajo različne vonjave. Tako imenovani nos je enostavno nekaj, kar pričakujemo na njegovem običajnem mestu, nanj lahko poleg tega poveznemo očala, ni pa sicer 100-odstotno nujno potreben.“ So pa po njegovih besedah rekonstruktivne operacije veliko uspešnejše pri otrocih. “So namreč zelo zdravi, ne kadijo, ne pijejo alkohola in nimajo ateroskleroze. Lažje okrevajo in manjše je tveganje, da njihovo okrevanje ustavi vnetje.“

Toda četudi je Cassidy lahko dihala in zaznavala vonj, je bila odsotnost nosu zanjo težava, ki je bila sociološka, če že ne zdravstvena. Kadar je Susan s svojo hčerko in opazi, da jo mimoidoči začudeno gledajo, pravi, da jih velikokrat pobara, ali imajo kakšno vprašanje. “Da, videti je drugačna,“ jim pove. “Toda na vsako vaše vprašanje lahko odgovori sama.“ Srečna je, da je njena hči kljub vsemu izredno družabna in samozavestna. “Ne boji se spoznavati ljudi. Ko se kam odpravimo, mi vedno reče, naj jo le pustim ob bazenu in si bo že našla prijatelje. Rada se pogovarja in je zelo samozavestna. Ko otroci ugotovijo, da se od njih razlikuje samo po zunanjem videzu in da jo sicer zanima vse, kar je všeč tudi njim, so jo veliko bolj pripravljeni sprejeti.“ Ima tudi fanta, ki ga je spoznala v svoji šoli za slepe in slabovidne. Tudi on občuduje njeno zagnanost in pove, da skupaj rada poslušati glasbo in da nameravata oba študirati novinarstvo.

Ko je bila mlajša, je Cassidy nosila tudi protetične umetne oči. Ker je samo eno oko stalo več kot 3.800 evrov – ko jih je prerasla, pa jih je bilo treba zamenjati – si jih družina sčasoma ni mogla več privoščiti. “Zavarovanje nam ni pomagalo,“ razlaga Susan. “Ko smo začeli proces rekonstrukcije nosu, kar je pomenilo, da je bilo treba njene oči premakniti bolj blizu in spremeniti obliko lobanje, si enostavno nismo mogli več privoščiti nakupa oči.“ Ko si bodo opomogli od stroškov, ki jih je prinesel tako zahteven poseg, pa nameravajo zagotovo kupiti tudi nove oči. Takšni posegi in številni pripomočki Cassidy omogočajo bolj normalno življenje, pri katerem se ne počuti prikrajšana. Njen nasvet otrokom in mladostnikom, ki se prav tako soočajo z različnimi preprekami, pa je: “Enostavno poskušajte o njih razmišljati čim bolj pozitivno.“

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na