Gillian Matthews se ni nikoli pretirano obremenjevala s svojim videzom. Očitno pa to ni edini razlog, ki lahko tudi starejše ženske privede do anoreksije. "Ni šlo za to, da bi hotela shujšati, in nisem posnemala kakšne slavne zvezdnice. Želela sem si le biti uspešna v nečem," se spominja. Željo po nadzoru svojega življenja je najlažje izpolnila prek hrane. Začela je z izbiro nizkokaloričnih obrokov, ko je opazila prve rezultate, pa se je povsem nedolžna dieta spremenila v obsedeno omejevanje vnosa kalorij v telo. "Za zajtrk sem pojedla le četrtino toasta, za kosilo majhno žemljico, pri večerji pa sem pazila, da nisem zaužila več kot 300 kalorij. Na svoje dosežke sem bila tako ponosna, da nisem opazila, da imam problem," se danes zaveda svoje napake.

Bolezen je dosegla kritično točko, ko je zaužila le še 400 kalorij dnevno, njena teža pa je padla na pičlih 42 kilogramov. "Bila sem zelo utrujena in zmeraj me je zeblo. Opazila sem, da se vse težje osredotočam na posamezne stvari, zaradi lakote pa nisem mogla zaspati. Ko so ostale le še kosti, ki so štrlele iz mene, me je zagrabila panika. Zato sem sklenila, da svojo težavo zaupam družini," pojasnjuje.

Kako resno je bilo njeno zdravstveno stanje, je izvedela šele po odhodu v bolnišnico. Zdravniki so ji povedali, da je imela veliko možnosti, da bi se bolezen tragično končala, zato je privolila v to, da bo ostala pod trajnim nadzorom osebja. "Zelo sem si oddahnila, da nekdo skrbi zame. Prepustila sem se specialistom in utišala zlobni glas, ki me je priganjal v bolezen," trdi danes ozdravljena Gillian. "Danes pojem vsaj tri obroke na dan, na velikost mojih porcij pa skrbno pazi moja družina. Ta izkušnja nas je močno povezala."

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na