Strokovnjaki so se dolgo trudili, da bi ustvarili robotske naprave, s katerimi bi bilo mogoče uravnavati jakost sile, ki je potrebna za držanje predmetov. Sedaj jim je končno uspelo oblikovati materiale, ki so občutljivi na pritisk in omogočajo ravno to.

“Ljudje na splošno vedo, kako močno naj primejo določen predmet, koliko lahko stisnejo jajce in kako trdno morajo v roki držati ponev,“ pravi električni inženir Ali Javey s kalifornijske univerze Barkley, vodja skupine znanstvenikov, ki je izumila na dotik občutljivo umetno kožo. “Če smo želeli ustvariti robota, ki bo lahko na primer razkladal posodo, smo morali paziti na to, da bo dovolj nežen, da ne bo razbil vinskega kozarca in hkrati dovolj močan, da bo lahko prelagal tudi najtežje predmete.“

Javeyjeva ekipa je v ta namen izumila izjemno tanke 'nanožičke', narejene iz zmesi silicija in germanija. Žičke so oblikovali na zunanji strani cilindričnega bobna, z vrtenjem bobna po lepljivem traku pa so žice nato oblikovali v enakomerno tanko plast. Tanke ploščice teh polprevodnikov so nato prekrili s plastjo na pritisk občutljive gume, testi pa so pokazali, da je nov material sposoben zaznavati silo. Robot, na katerega so dali novo umetno kožo, je namreč lahko tipkal po tipkovnici in držal najrazličnejše predmete, ne da bi jih pri tem uničil ali vrgel na tla.

Nove umetne kože pa ni odkrivala le Javeyjeva ekipa z Barkleyja, temveč tudi skupina znanstvenikov pod taktirko kemične inženirke Zhenan Bao s stanfordske univerze v Kaliforniji. Ta skupina strokovnjakov se je osredotočila na oblikovanje materiala, ki bi bil tako občutljiv, da bi lahko zaznal že težo metulja. Zhenanine senzorje so oblikovali tako, da so med dve elektrodi natančno vrinili plast izjemno prožne gume. “Material smo zlili v nekakšne mikrostrukture, da smo v njem lahko oblikovali zračne žepke,“ je povedala Baova. “S pomočjo zračnih žepkov je guma namreč veliko bolj prožna in se lažje odziva na dražljaje.“ Ko se ta material raztegne, umetna koža namreč izmeri spremembo električne aktivnosti, saj se vsaka sprememba debelosti materiala pretvori v električni signal.

Materiala, ki sta ju razvili obe skupini strokovnjakov, bodo sedaj lahko uporabili za oblikovanje prave umetne kože, ki bo ljudem z umetnimi okončinama povrnila sposobnost zaznavanja. Vendar pa bodo morali znanstveniki najprej odkriti način, kako te materiale in njihov senzorični sistem integrirati v človeški živčni sistem.