Ja, tako hude so lahko posledice!

Ženske si v povprečju ne bi smele privoščiti več kot kozarček ali dva na dan, v roku enega tedna pa nikakor več kot 10, poroča britanski tabloid Daily Mail. Zato ni bil nihče presenečen, ko je Patricia Murphy, ki je kar dolgih 25 let vsak teden popila več kot 350 alkoholnih pijač, sčasoma pristala v bolnišnici, priklopljena na napravo, ki jo je ohranjala pri življenju. 45-letnica je danes trezna že 7 mesecev in si želi, da bi ljudje z njeno zgodbo začeli bolj resno jemati posledice prekomernega uživanja alkohola, ki so lahko pogubljajoče narave.

Začelo se je z 'nedolžnim' ponočevanjem

Z alkoholom se je prvič srečala pri 17 letih, ko je začela ponočevati. “S prijatelji smo bili še mladi, zato se nam ni zdelo nič takega, če na noč zvrnemo liter ali dva dobrega žganja. Kot študenti smo bili praktično vsak dan obkroženi z alkoholom,“ se spominja. A je tovrsten način zabave zanjo kmalu prerasel v način blaženja globoke bolečine. “Čez dobrih 10 let sem v obdobju nekaj mesecev izgubila oba starša. To je bila izkušnja, ki je brez alkohola preprosto nisem znala preboleti. Pijača je postala edino, kar je ustavilo bolečino, trpljenje in pregnalo depresijo. Bila je moje zavetje.“

Na dan si je privoščila 5 steklenic vina

Bližnji so hitro opazili, kaj se dogaja, a jim ni dovolila pomagati. Zaprla se je vase, ni več hodila v javnost, vse svoje prihranke pa je zapravila za alkohol. “Kmalu sem na dan zvrnila po 5 steklenic vina, zaradi česar sem se ponoči zbujala vsa pretresena ter prepotena. Postala sem zombi, ki po svetu tava le, da bi našel nekaj pijače. Zredila sem se za 25 kilogramov, moj obraz je močno zabuhel, skratka – odsev v ogledalu je sčasoma postal neprepoznaven.“ A je to ni ustavilo.

V bolnišnici se je zbudila s cirozo jeter

Na realna tla jo je postavil šele dan, ko se je zbudila v bolnišnici. Izvedela je, da je bila več dni v komi, pri življenju pa so jo ohranjali medicinski aparati. Njeno okrevanje je stroka označila za pravi čudež. “Osebje mi je povedalo, da so k moji postelji že klicali duhovnika, saj sem imela manj kot 5 odstotkov možnosti za preživetje. Diagnosticirali so me s cirozo jeter, kar pomeni, da moji organi dobesedno propadajo.“ Po 10 tednih zdravljenja se je sicer lahko vrnila domov, a so jo zdravniki opozorili, da bo preteklost znatno vplivala na njeno življenjsko dobo. Jeter, obolelih za cirozo, namreč ni moč vrniti v prejšnje stanje, napredovanje bolezni lahko le zaustavimo ali omejimo. Zato zdaj čaka na darovalca, ki ji bo podaril nova jetra. “Upam, da se ta hitro najde, sicer sem pogubljena.“