Jelena Đoković se sooča z vse bolj razširjeno težavo: "Mislila sem, da sem superženska"

V intervjujih je Jelena Đoković, žena srbskega teniškega asa Novaka Đokovića, priznala, da je v določenih obdobjih čutila močan pritisk, saj je poskušala usklajevati vlogo matere, partnerke in javne osebnosti. Ta pritisk je vplival na njeno samopodobo in občutek lastne vrednosti. "Mislila sem, da sem superženska, da lahko zadovoljim vse potrebe svoje družine," je dejala v enem izmed svojih bolj odmevnih intervjujev.

"Pogumno bo, če to povem pred milijoni, ampak poskušala sem se tekmovati z Noletom. Mislila sem, da ne dobivam dovolj priznanja, ki si ga zaslužim in da moje delo ni opaženo, ker se vse odvija v ozadju. Vse, kar sem počela, je bilo nevidno. Ženske nimajo prostora, da spregovorijo, da se pokažejo in obstaja stereotip o ženskah športnikov, kako naj bi izgledale in se obnašale. Včasih me je bolelo, da sem prepoznana samo kot njegova žena, zdaj pa to nosim s ponosom," je še pojasnila.

Po njenih besedah je prav to prepričanje vodilo v preobremenjenost in tesnobo, zaradi česar se je morala začeti bolj zavestno posvečati sebi in svojemu duševnemu zdravju. Dodaja, da sta stres in anksioznost realna problema, ki lahko močno vplivata na kakovost življenja, če ju ne obravnavamo pravočasno.

"Otroci naj bi presegli svoje starše, vendar sem se ustrašila, kako bo kdo presegel Novaka. On je zdaj že zgodovinska osebnost, kako bom vzgojila otroka, ki bi to presegel? Bila sem anksiozna, to me je uničilo. Uničilo je mojo predstavo o sebi," je še priznala Jelena.

Jelena Đoković je v zadnjih letih tudi aktivna na področju ozaveščanja o duševnem zdravju, predvsem pri mladih. S svojim javnim delovanjem želi zmanjšati stigmo okoli psihičnih težav ter spodbuditi ljudi, da o njih odkrito govorijo in poiščejo pomoč, ko jo potrebujejo.

Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da je anksioznost ena najpogostejših sodobnih motenj, ki se pogosto pojavlja zaradi kroničnega stresa, preobremenjenosti in družbenih pritiskov. V primeru, da vpliva na vsakodnevno delovanje, je priporočljivo poiskati strokovno podporo.

Anksioznost in stres sta med najpogostejšimi odzivi sodobnega načina življenja, ki od ljudi pogosto zahteva hitro prilagajanje, stalno dosegljivost in visoko stopnjo učinkovitosti. Čeprav sta oba pojava do določene mere povsem normalna, saj pomagata telesu, da se odzove na izzive, postaneta problematična, ko trajata predolgo ali se pojavljata brez realne nevarnosti.

Stres je predvsem fiziološki in psihološki odziv na pritisk. Ko smo pod stresom, telo sprošča hormone, kot sta kortizol in adrenalin, kar poveča srčni utrip, napetost mišic in pripravljenost na "boj ali beg". Kratkoročno je to lahko koristno, na primer pri izpitih ali pomembnih odločitvah, dolgoročno pa lahko vodi v izčrpanost, motnje spanja, težave s koncentracijo in celo fizične zdravstvene težave.

Anksioznost pa je bolj notranje narave in se pogosto kaže kot pretirana zaskrbljenost, nemir ali občutek nevarnosti, tudi kadar realne grožnje ni. Ljudje jo lahko občutijo kot stalno napetost, hitro utrujenost, razbijanje srca ali težave z dihanjem. V hujših primerih lahko anksioznost močno vpliva na vsakodnevno življenje, odnose in delo.

Pogosto pomagajo že spremembe življenjskega sloga, kot so redno gibanje, dovolj spanja, omejevanje kofeina in digitalnih obremenitev ter učenje tehnik sproščanja, kot so dihalne vaje ali meditacija. Pri bolj izrazitih ali dolgotrajnih težavah pa je smiselno poiskati strokovno pomoč, saj se anksiozne motnje danes uspešno obravnavajo s terapijo in drugimi pristopi.

Čeprav sta stres in anksioznost del vsakdanjega življenja, je ključnega pomena, da ju ne ignoriramo. Pravočasno razumevanje in ukrepanje lahko bistveno izboljšata kakovost življenja in preprečita, da bi se težave poglabljale.

Vir: Story.hr