Sladkane gazirane pijače so najbogatejši vir kalorij v naši prehrani. V Združenih državah Amerike, kjer je sicer odstotek ljudi, ki uživajo gazirane pijače, še veliko večji kot pri nas, oseba na primer na leto spije 216 litrov sladkanih gaziranih pijač na leto. Samo predstavljajte si, koliko sladkorja je to! V enem kozarcu sladke gazirane pijače se namreč skriva okoli pet žličk sladkorja, običajno v obliki glukoze (35–45 %) in fruktoze (55–56 %).

In kaj se zgodi v telesu, ko zaužijemo gazirano pijačo?

Ko zaužijemo sladkano gazirano pijačo, začne trebušna slinavka v odgovor na sladkor nenadoma tvoriti inzulin, krvni sladkor pa se močno poviša.

V 20 minutah od zaužitja krvni sladkor doseže vrhunec, jetra pa se odzovejo na nenadno povišanje inzulina tako, da ogromne količine sladkorja pretvorijo v maščobne zaloge.

40 minut po zaužitju se kofein iz pijače že v celoti absorbira. Zenice se razširijo, krvni pritisk narase, jetra pa začnejo v krvni obtok odlagati še večje količine sladkorja. Še približno pet minut pozneje organizem poveča proizvodnjo dopamina, ki stimulira centre za dobro počutje v možganih. Gre za reakcijo, ki je identična tisti, do katere pride ob zaužitju heroina.

60 minut po zaužitju sladkor v krvi začne hitro upadati, zato pa si boste kaj kmalu zaželeli nov kozarec pijače ali kakšno sladkarijo.

Fruktoza se najhitreje spreminja v maščobo

Sladkane pijače večinoma tvori fruktoza. Ta se v maščobne obloge spreminja hitreje kot katera koli druga vrsta sladkorja ali maščobe. Predelajo jo jetra, za razliko od drugih sladkorjev pa jetra fruktozo večinoma skladiščijo v obliki maščob. Prav zato je fruktoza tudi glavni krivec, ki se skriva za debelostjo. Neka raziskava je pokazala, da lahko z dnevnim zaužitjem dveh plastenk gazirane pijače tedensko pridelate kar pol kilograma maščobe!

Poleg pridobivanja telesne teže je stranski učinek uživanja velikih količin fruktoze tudi porast trigliceridov, ki povečujejo tveganje za bolezni srca, fruktoza pa lahko povzroči tudi ošibitev signalov med leptini in osrednjim živčnim sistemom. Leptin je odgovoren za nadzorovanje apetita in skladiščenja maščobe, poleg tega pa sporoča jetrom, kaj storiti s skladiščeno glukozo. Ko je signal med leptini in osrednjim živčevjem prekinjen, se pojavijo povečanje telesne teže, diabetes in druge povezane bolezni.

Kaj vse še najdemo v gaziranih pijačah?

- Koruzni sirup z večjo vsebnostjo fruktoze. Če zaužijete 120 kalorij glukoze, se v obliko maščob shrani manj kot ena kalorija, če zaužijete 120 kalorij fruktoze, pa se v obliki maščob shrani kar 40 kalorij. Uživanje fruktoze je torej enako uživanju maščobe. Poleg tega jetra pri predelavi fruktoze sproščajo ogromno odpadnih snovi in toksinov, vključno s sečno kislino, ki povišuje krvni pritisk in povzroča protin.

- Približno 150 praznih kalorij, od katerih se večina pretvori v maščobe.

- Od 30 do 55 mg kofeina, ki lahko povzroči nespečnost, živčnost, visok krvni pritisk, nepravilen srčni utrip, povišan holesterol ter upad vitaminov in mineralov v organizmu.

- Umetna barvila, vključno s karamelnim barvilom, za katerega so ugotovili, da je kancerogeno. To barvilo naj bi, sodeč po raziskavah, povzročalo raka na pljučih, jetrih in ščitnici, pri laboratorijskih miših in podganah.

- Fosforno kislino. Ta lahko vpliva na zmožnost telesa za absorpcijo kalcija, kar lahko vodi do osteoporoze ali zmanjšanja kakovosti kosti in zob.

- Aspartam. Kemikalijo uporabljajo kot nadomestek sladkorja v dietnih pijačah. Z aspartamom naj bi bilo povezanih kar 92 različnih bolezenskih stanj, vključno s tumorji na možganih, prirojenimi deformacijami, diabetesom, čustvenimi motnjami in epilepsijo.

- Sulfite. Ljudje, ki so občutljivi na sulfite, lahko zaradi uživanja pijač, ki jih vsebujejo, izkušajo glavobole, težave z dihanjem in izpuščaje. V redkih, a resnih primerih lahko sulfiti povzročijo tudi smrt.

- Natrijev benzoat. V pijačah služi kot sredstvo za konzerviranje, raziskave pa so pokazale, da lahko poškoduje DNA in v nekaterih primerih vodi v cirozo jeter in Parkinsovo bolezen.

Zdravstveni učinki uživanja gaziranih pijač

Glede na sestavine, ki jih najdemo v sladkanih gaziranih pijačah, ni prav nič presenetljivo, da so številne raziskave pokazale, da te povzročajo debelost in z debelostjo povezane zdravstvene težave. Ker povečujejo raven inzulina, povišan inzulin pa je odlična podlaga za razvoj številnih kroničnih bolezni, kozarec gazirane pijače ne le povečuje tveganje za diabetes za 85 odstotkov, temveč povečuje tudi tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, raka, za artritis, osteoporozo, protin in nealkoholno maščobno bolezen jeter.

Svoje zdravje in zdravje vaših otrok lahko izboljšate na zelo enostaven način. Prenehajte uživati gazirane pijače oziroma njihov vnos zmanjšajte na minimalno količino. Sokove nadomestite z običajno naravno vodo, če že morate piti gazirane pijače, pa izberite raje mineralno vodo, v katero primešate naravni limonin sok. Če ste odvisni od gaziranih pijač (ne pozabite, da sladkor povzroča močno odvisnost), pa poiščite strokovno pomoč.

Ali pogosto pijete gazirane pijače? Komentirajte na naši  Facebook strani . Če se nam še niste pridružili, lahko to storite s klikom na