V lanskem letu so namreč številni mediji poročali o novi študiji, ki pa je omenjene rezultate prinesla naključno. Ekipa znanstvenikov je merila možganska valovanja 87-letne osebe, ki je bolehala za epilepsijo, med nevrološkim pregledom pa je doživela srčni infarkt in umrla. Ob tem dogodku so nastale tudi nevrološke slike, te pa so prvič osvetlile odgovore na vprašanja, ki smo si jih gotovo vsi že kdaj postavili.

V ključnih tridesetih sekundah pred infarktom in po njem so pri pacientu zabeležili možganske valove, podobne tistim, ki nastanejo, ko sanjamo in se spominjamo. To podpira teorijo, da se v svojih zadnjih trenutkih še zadnjič spomnimo svojega življenja oziroma – kot tako radi rečemo – da se življenje odvrti pred našimi očmi.  

Doktor Ajmal Zemmar, eden izmed znanstvenikov, ki so sodelovali pri študiji, je svoja dognanja že objavil v reviji Frontiers in Aging Neuroscience, ob tem pa zapisal, da so do dognanj prišli po naključju, saj kakopak niso vedeli, da bo moški umrl. 'Vseeno pa ne moremo zanikati, da smo prvič v zgodovini človeštva dobili posnetke umirajočih možganov. Veliko moramo še raziskati, a če bi razmišljal bolj filozofsko, bi rekel, da se ljudje v zadnjih trenutkih raje spominjamo lepih stvari kot pa tistih slabih,' je povedal, a dodal, da se to, kar se nam zdi pomembno, seveda razlikuje od posameznika do posameznika.  

V tistih tridesetih sekundah, ko je pacientovo srce v možgane nehalo pošiljati kri, so torej možganski valovi sledili vzorcem, ki so primerljivi s sanjanjem, spominjanjem in koncentriranjem, sledil pa je zastoj srca, ki mu je uradno sledila smrt. 'V tem trenutku se je najbrž zgodil še zadnji spomin, ki smo ga zabeležili v času življenja.' S to študijo pa se je pojavilo še novo vprašanje: Kdaj se konča življenje? Ko se ustavi naše srce ali ko nehajo funkcionirati naši možgani?