Vemo, da kihnemo s hitrostjo približno 160 kilometrov na uro. Singapurski znanstveniki pa so se odločili s pomočjo posebne kamere raziskati, kako poteka prenašanje virusov po zraku in ali to sploh obstaja. Tehnološko dovršena kamera, ki posname 250.000 posnetkov na sekundo, jim omogoča opazovanje razpršenosti delcev, medtem ko oseba kihne, kašlja, se smeji in govori, upajo pa, da bodo rezultati v pomoč pri odkrivanju bolj učinkovitih načinov zaščite pred okužbami z virusi.

“Rezultate bomo posredovali ekipam, ki se ukvarjajo z nadzorovanjem in preprečevanjem infekcij. Obstaja namreč kar nekaj nasprotij v zvezi s tem, kako se prenašajo virusi in ali obstaja razlika med tem, ali se nekdo okuži 'prek zraka' ali z direktnim stikom z okuženim,“ pravi Jilian Tang, virolog v singapurski nacionalni univerzitetni bolnišnici.

Znano je, da lahko oseba, ki je okužena z virusom gripe, bolezen prenese na druge s kašljanjem ali kihanjem, le malo pa je znanega o tem, kako daleč sežejo ti virusi med kašljanjem in kihanjem, kolikšna je varna razdalja med zdravim in bolnim človekom in v kako velikem volumnu zraka so ti virusi 'zapakirani'. Strokovnjaki se zato ukvarjajo z vprašanji, ali se virusi gripe prenašajo po zraku, ali je nevarnejše kihanje, kašljanje in ali se virusi prenašajo celo s smejanjem.

Pazite se smejanja, petja …

S pomočjo prostovoljcev, Tang s svojimi kolegi proučuje hitrost in razdaljo izdihanih delcev, ki se izločajo pri kihanju, kašljanju in celo smejanju, joku, petju, žvižganju, govorjenju, smrčanju in dihanju. “Proučevali bomo prav vse načine prenašanja virusov, saj se lahko infekcijski agenti, mikrobi in virusi, nahajajo v vsakem drobcu, ki na plan privre z izdihanim zrakom,“ razlaga Tang.

Istočasno s tem bodo strokovnjaki preverjali tudi učinkovitost najrazličnejših obraznih mask, ki naj bi ščitile pred okužbami, kako pri preprečevanju širjenja okužb pomaga kihanje v rokav, roko ali blago. “S pomočjo naše kamere lahko vidimo, kako učinkovito smo zaščiteni v vsakdanjem življenju. Proučevanje razprostiranja okuženih delcev se nam zdi izjemno pomembno, saj hočemo vedeti, kako učinkovito ščitijo 'uveljavljene' preventivne metode,“ še pravi Tang in dodaja, da bi tovrstne raziskave lahko bile v veliko pomoč pri načrtovanju preventivnih programov pri naslednjih epidemijah.

S pomočjo izsledkov študije bi zdravniki in drugi ljudje bolje vedeli, kako poskrbeti za preventivo, koliko daleč naj bodo med seboj postelje v bolnišnici, koliko časa naj bo oseba zares v karanteni in kako doma oskrbeti nekoga, ki ima neozdravljivo obliko tuberkuloze, gripo ali podobne bolezni.

Do sedaj so strokovnjaki ugotovili, da žvižganje in smejanje zelo učinkovito širita mikrobe po zraku. Pri slednjem naj bi se namreč pojavljal izredno močan in razpršen izdihani curek, podobno pa naj bi bilo tudi pri petju in žvižganju. Domnevajo, da je petje celo bolj nevarno, še posebej operno. “Ne glede na to pri širjenju okužb pomembno vlogo igrajo tudi drugi dejavniki kot na primer življenjska doba virusa na prostem in imunski sistem posameznika,“ zaključuje Tang.