Kako postanejo bakterije odporne na antibiotike?

Kot pravi prof. dr. Bojana Beović z infekcijske klinike, je mehanizmov za to več. ''Nekatere začnejo izločati encime, ki antibiotike razgradijo, druge ne spustijo antibiotika v svojo celico, tretje ga iz celice aktivno črpajo, nekatere spremenijo svojo sestavo tako, da se antibiotike ne more vezati. V nekaterih primerih je mehanizem v bakteriji že prisoten, a se ne izraža navzven. Če pa je bakterija v stiku z antibiotikom, se začne izražati, saj se bakterija brani. Do mehanizmov lahko prihaja tudi na novo.'' Bakterije namreč vedno nastopajo v velikem številu in se hitro delijo oziroma razmnožujejo. Ob tem razmnoževanju velikega (milijonov in milijonov mikroorganizmov) prihaja do napak, zaradi katerih postane bakterija odporna. ''Antibiotik občutljivi del bakterijskih celic uniči, odporne pa imajo sedaj več hrane in prostora, da se neovirano množijo.''

Kaj bodo storili, da ta bakterija ne bi prišla v slovenske bolnišnice?

Še ta teden bodo uvedli presejanje bolnikov, ki so bili potencialno izpostavljeni okužbi - torej vsi tisti, ki so prišli v stik z zdravstvenimi sistemi v Indiji, Pakistanu ali na primer v Grčiji. Presejalni mikrobiološki testi bodo pokazali ali so pacienti zares okužen z njo. Do izvidov pa bodo takega bolnika osamili, da ne bi moglo priti do prenosa okužb. Če bolnika ne bo mogoče prostorsko izolirati, bodo omejili obiske ter poskrbeli za dodatno higieno v bolnikovi okolici. Glede zdravljenja "indijske" bakterije pa Beovićeva pravi, da po podatkih, ki prihajajo iz držav, ki so se z njo že srečale, obstajata dva antibiotika, ki sta vsaj v določenih primerih potencialno učinkovita, nekatere bolnike pa so zdravili s kombinacijo različnih antibiotikov ter dosegli zaustavitev rasti bakterije. A "to pomeni široko uporabo antibiotikov za enega bolnika", kar posledično lahko pripelje do tega, da bomo izgubili še zadnje antibiotike, ki še delujejo na tovrstne odporne bakterije, je opozorila Beovićeva.

Veliko bolj pa so pri nas težavne nekatere druge bakterije, ki so prav tako manj občutljive na antibiotike. ''Pri nas že dolgo poznamo bakterijo MRSA, ki se je včasih pojavljala samo v bolnišnicah, v zadnjih letih pa so možne okužbe z MRSA, pri nas na srečo izjemoma, tudi zunaj bolnišnic. Nekatere MRSA bakterije, s katerimi se lahko okužimo zunaj bolnišnic, so posebej nevarne, ker izločajo posebne strupe (toksine). Proti antibiotikom zelo odporne pa so še nekatere bakterije, ki povzročajo predvsem bolnišnične okužbe, predvsem gre za Pseudomonas aeruginosa. Tudi v Sloveniji že imamo posamezne primere okužb s Pseudomonas aeruginosa, ki je odporna proti vsem antibiotikom, razen slabo učinkovitega in toksičnega kolistina.''

Kako se kaže okužba s superbakterijo?

''Številni so se s to bakterijo lahko okužili, jo imajo v črevesju in jo normalno izločijo in so zdravi. Lahko pa se kaže kot okužba sečil, okužba rane, zastrupitev krvi in podobno,'' pravi prof. dr. Milan Čižman. Predvsem so po njegovem mnenju bolj izpostavljeni tisti, ki imajo operativne posege v državi, kot sta Pakistan in Indija. ''Na srečo se le malo Slovencev odloča za operativne posege v teh dveh državah. Na lepotne operacije tja ne hodijo, nekateri gredo na popravilo zob, to je vse. Težava se pojavi, če bi se tam težje poškodovali in bi potrebovali poseg.'' Prav to se je namreč zgodilo tudi prvi smrtni žrtvi zaradi te bakterije. Belgijcu, ki je bil vpleten v prometno nesrečo. "Zaradi hude poškodbe noge v prometni nesreči je moral v bolnišnico. Nato so ga prepeljali v Belgijo, a je že bil okužen,“ je povedal mikrobiolog Denis Pierard.

Kako se izogniti okužbi?

Za to, da se ne okužite s superbakterijo, lahko poskrbite tudi sami. ''Pomembno je, da skrbimo za osebno higieno, predvsem čistočo rok. Potrebna je tudi vsesplošna skrb za zdravje, manj zdravniške pomoči bomo potrebovali, bolj gotovo se bomo ognili okužbam z odpornimi bakterijami, še posebej to velja na potovanjih,'' predlaga Beovićeva. Poleg tega pa je priporočljivo, da zdravnika vsakokrat vprašate, zakaj vam je (ali ni) predpisal antibiotik in kako ga je izbral, nato pa skrbno sledite njegovim navodilom.

Pri omejevanju te bakterije ima pomembno nalogo tudi vlada, ki mora zagotoviti ustrezno podporo, da bo v Kliničnem centru dovolj bolniških sob, s katerimi bi lahko ločili bolnike, da bo dovolj zdravstvenih delavcev, ki lahko bolnike, okužene z bakterijami, negujejo in da bo na tem področju več izobraževanja.

Čeprav pa bi za razvoj novih antibiotikov, ki bi bili preverjeno učinkoviti, potrebovali več kot pet let, pa je Beovićeva optimistična. ''Mislim, da bo človeštvo našlo način (morda je treba razmišljati širše, ne gre samo za klasične antibiotike, morda za cepiva ali snovi, ki vplivajo na imunost drugače, hitre diagnostične metode, genetske preiskave za ugotavljanje občutljivosti ljudi za določene okužbe …), s katerimi bomo bolj uspešni kot sedaj.''