Osebnost je rezultat genov in okolja, razlaga dr. Martin Hagger, klinični psiholog, ki poučuje na univerzah Nottingham in Curtin. “Če spadate v določeno skupino ljudi, še ne pomeni, da boste takoj zboleli na primer za boleznimi srca in ožilja, vendar pa za vas obstaja povečano tveganje, ki se ga morate zavedati,“ pojasnjuje. “Na ta način lahko predčasno odkrijete, katerim boleznim ste zaradi vaše osebnosti bolj izpostavljeni, in pravočasno začnete preventivno ukrepati.“

Predstavljamo vam nekaj najpogostejših tipov osebnosti in zdravstvena tveganja, ki so jim ljudje v določeni osebnostni skupini bolj izpostavljeni.

Nasmejani in srečni

Nasmejani in srečni ljudje so po naravi optimistični, vendar pa naj bi bili bolj kot drugi nagnjeni k debelosti. Raziskovalci z univerze Doshisha na Japonskem so šest mesecev ocenjevali moške in ženske s prekomerno telesno težo. Vključili so jih v shujševalni program, ki je vključeval svetovanje, telesno vadbo in prehranski načrt, po zaključku študije pa so ugotovili, da so tisti, ki so bili bolj pozitivno naravnani, izgubili manj telesne teže, kar naj bi bila posledica tega, da so srečni ljudje manj obremenjeni z debelostjo. Ker imajo optimistični ljudje tudi večjo sposobnost premagovanja težav in soočanja z izzivi v življenju, več volje in radi tvegajo, pa tudi umirajo mlajši, je pokazala še obsežna kalifornijska študija. Psiholog dr. Howard S. Friedman je poleg tega analiziral 1500 otrok in jih spremljal od 10. leta starosti skozi obdobje odraščanja pa do smrti. “Tisti otroci, ki so imeli največ smisla za humor, so prej umrli kakor tisti, ki so bili v življenju bolj zagrenjeni,“ je povedal. Srečnejši in bolj nasmejani otroci pa naj bi v odraslih letih tudi več kadili, pili alkoholne pijače in imeli več nevarnih in tveganih hobijev.

Zaskrbljeni in nestrpni

Raziskovalci z univerze Descartes v Parizu in centra za odvisnosti in mentalno zdravje iz Toronta so odkrili, da so zaskrbljeni in nestrpni ljudje izpostavljeni petkrat večjemu tveganju za razvoj želodčnih razjed. Čustveno nestabilni in od drugih ljudi odvisni ljudje poleg tega pogosteje kadijo in pijejo alkoholne pijače, imajo neurejene prehranjevalne navade in težave s spanjem, zaradi česar njihov organizem proizvaja več želodčne kisline, kar povzroča nastanek razjed. Visoke količine stresnega hormona kortizola, ki jih proizvajajo organizmi zaskrbljenih in nestabilnih ljudi, pa povzročajo tudi glavobole, akne in vnetja sečil. Kot je pokazala študija, ki so jo opravili na univerzi Sheffield pa je dobra novica ta, da zaskrbljeni ljudje pogosteje seksajo. “Ženske, ki so bolj razdražljive in nevrotične, imajo več kratkotrajnih razmerij in več spolnih partnerjev, saj se bojijo, da ne bodo našle ustreznega partnerja. Od tu pa morda izvira povezava med višjo spolno slo in to vrsto osebnosti,“ razlaga dr. Virpi Lummaa.

Občutljivi

Poženščeni moški, sočutni in usmiljeni, imajo v organizmu nižje količine stresnega hormona, zaradi česar so izpostavljeni manjšemu tveganju za srčni infarkt, so ugotovili znanstveniki iz Glasgowa. Moške, ki so bili vključeni v študijo, so na podlagi njihovih sposobnosti vodenja, moči, agresije, želje po tveganju, sposobnosti vživljanja v čustva drugih, navezovanja, sočutja in občutljivosti razdelili v dve skupini. V eni so bili 'možati' moški, v drugi pa 'poženščeni' moški. Raziskava je pokazala, da tveganje za srčni infarkt upada premosorazmerno s povečevanje ženskih lastnosti. Bolj čutni moški naj bi poleg tega lažje govorili o svojih čustvih in občutkih ter prej poiskali pomoč – tudi zdravniško.

Prepirljivi

Sovražno in agresivno obnašanje je najmanj zdravo od vseh. Študija, ki so jo na 448 ženskah, ki so obiskovale centre za pregledovanje dojk, izpeljali v onkološki bolnišnici v Atenah, je pokazala, da so bolj prepirljive in agresivne ženske pogosteje diagnosticirane z rakom dojke. Na medicinski univerzi Creighton v Nebraski pa so poleg tega proučevali 61 moških z rakom na črevesju. Ugotovili so, da agresija vpliva na večjo dovzetnost imunskega sistema za razvoj in napredovanje bolezni, saj je bilo zdravljenje učinkovitejše pri manj prepirljivih moških. Jeza pa tudi za kar 50 odstotkov povečuje tveganje za bolezni srca, saj so prepirljivi ljudje pod večjim stresom, tako mentalno kakor tudi fizično, zaradi nagle jeze pa naj bi imeli tudi višji krvni pritisk in hitrejši srčni utrip, ki obremenjujeta kardiovaskularni sistem.

Odprti

Ljudje, ki niso zaprti sami vase, imajo običajno za kar 14 odstotkov več otrok od tistih, ki so zaprti sami vase. Fizično naj ti ljudje sicer ne bi bili bolj plodni, vendar pa je to zgolj posledica tega, da pogosteje seksajo. Milanski raziskovalci so tudi odkrili, da moški z odprto osebnostjo redkeje zbolevajo za boleznimi srca, so izpostavljeni manjšemu tveganju za infekcije, hitreje okrevajo in se lažje soočajo s težavami v življenju. To je najverjetneje posledica nižje količine stresnega hormona v njihovem organizmu.

Sramežljivi ljudje naj bi bili izpostavljeni 50 odstotkov večjemu tveganju za srčni infarkt ali kap. Raziskovalci z univerze Chicago's Northwestern so študijo, s katero so prišli do te ugotovitve, izvajali kar 30 let. Menijo, da sta infarkt in kap posledica njihovega načina življenja, saj sramežljivi ljudje živijo bolj odmaknjeno in skrito življenje, ki je velikokrat tudi stresno, predvsem zaradi vsakršnih novosti, s katerimi se morajo soočiti. Sramežljivi ljudje so tudi bolj dovzetni za virusne okužbe kot je na primer prehlad, pri tem pa glavno vlogo ponovno igra višja količina stresnega hormona v organizmu.

Pošteni

Vestni in pošteni ljudje so običajno najbolj zdravi, trdijo raziskovalci iz edinburške univerze in centra Public Health Sciences Unit iz Glasgowa. Za te ljudi tako obstaja znatno manjše tveganje, da bodo zboleli za sladkorno boleznijo, Alzheimerjevo boleznijo, da bodo imeli težave s kilo, kostmi, išiasom in da jih bo zadela možganska kap. Povzetek 190 različnih študij je pokazal, da so pošteni in vestni ljudje zdravi predvsem zato, ker vedo, kaj pomeni živeti zdravo, in se torej pravilno prehranjujejo in redno gibajo.

Manj inteligentni

Nizek oziroma nižji inteligenčni kvocient edinburški strokovnjaki povezujejo s povečanim tveganjem za anksioznost, demenco in posttravmatski stres. Poleg tega so strokovnjaki s Harvarda odkrili, da so otroci z nižjim inteligenčnim kvocientom tudi bolj dovzetni za depresijo in shizofrenijo. Nizek inteligenčni kvocient v otroštvu pa je lahko tudi znak, da z otrokovim splošnim zdravje možganov nekaj ni v redu in da zanj obstaja povečano tveganje za mentalne zdravstvene težave.