Visoke temperature lahko povzročijo kopico zelo nevarnih težav: vročinske krče, motnje zavesti, vročinsko izčrpanost in celo vročinsko kap. To seveda ne pomeni, da ob vročinskem valu ne smete več stopiti iz klimatiziranih prostorov, le prilagoditi se morate novonastalim razmeram.

1. Dnevno spijte vsaj dva litra nesladkane, negazirane tekočine, najbolje navadne vode. Količina tekočine, ki jo morate zaužiti, je sicer odvisna tudi od tega, koliko se potite. Če delate zunaj, prenašate hude fizične napore in se močno potite, spijte več, vodi dodajte tudi malo soli oziroma pijte pijačo, ki je izotonična. Poleg tega pijače ne uživajte zelo hladne, saj lahko v tem primeru povzroči želodčne krče. Odrecite se alkoholu.

2. Oblecite se v oblačila, ki so lahkotna in ohlapna, bombažna ali lanena ter svetlejših barv. Nadenite si sončna očala in čim bolj širokokrajno pokrivalo. Namažite se s kremo, ki vsebuje dovolj visok zaščitni faktor ter ima širokospektralno zaščito, kar pomeni, da ne varuje le pred žarki UVB, temveč tudi UVA.

3. Normalno telesno temperaturo lahko v vročini vzdržujete s hladno kopeljo ali prho; če niste doma, lahko pod hladno tekočo vodo postavite vsaj zapestja.

4. Prostore zračite zjutraj in zvečer, ne pa čez dan. Ko se moč sonca poveča, spustite rolete in se zadržujte v zaprtih, hlajenih prostorih, priporočljiva je uporaba klimatskih naprav. Če doma takih razmer nimate, se vsaj v času najhujše vročine umaknite nekam drugam, denimo v knjižnico ali nakupovalni center. V tem času zunaj tudi ne telovadite.

5. Hrane ne puščajte zunaj, temveč jo vedno skrbno pospravite v hladilnik. Ker se marsikaj na vročih temperaturah veliko hitreje pokvari, je namreč poleti povečana nevarnost zastrupitve. Še posebej previdno delajte z mesom, jajci in mlečnimi izdelki.

Čeprav lahko vročinski val škodi vsem, so še posebno ogrožene naslednje skupine ljudi: mlajši od štirih let, starejši od 65, bolni, še posebej kronično bolni, ki se zdravijo z določenimi zdravili, ljudje, ki jih mučijo duševne motnje ali čezmerna telesna teža, vsi, ki svoje delo opravljajo na prostem. Pri njih morajo biti na morebitne znake, da je nekaj narobe, bolj pozorni tudi ostali in v tem primeru čim hitreje poklicati urgentno pomoč.