Vulkanski prah, ki je zajel tudi Slovenijo, bo v ozračju še dolgo, več let ali desetletje. Kljub temu pa kot pravi vulkanologinja dr. Polona Kralj ne bo ogrožal zdravja in okolja Slovencev.
''Sam vulkanski pepel lahko vpliva na naše zdravje tako kot vsak trden prašni delec, ki ga vdihavamo, na primer hišni prah, '' pravi vulkanologinja dr. Polona Kralj, ki opozarja, da ta pepel ni strupen, zato ne bo povzročil velike škode okolju ali ljudem. ''Najdrobnejši vulkanski prah se nahaja visoko v atmosferi in bo tam ostal še zelo dolgo – to vemo zaradi usedlin vulkanskega prahu v Tihem oceanu, ki izvirajo iz cele Zemeljske oble in se je tja usedel potem, ko je bil več let ali desetletij v ozračju. Iz nižjih plasti atmosfere se bo prah usedel počasi, gravitacijsko in s padavinami, kar je ugodneje v smislu vdihavanja. Ta prah ni strupen, predstavlja rodoviten sediment, zato so se, na primer, na Vezuv vrnili kmetje takoj, včasih tudi prekmalu, saj je vulkan v naslednjih mesecih spet deloval. Mislim, da posledic za zdravje prebivalstva v Evropi ne bo, morda le za hude astmatike, ki pa so verjetno bolj izpostavljeni izpuhov v urbanih okoljih.'' Tako naj bi nekaj manjših težav imeli le tisti, ki že imajo določene respiratorne težave, bolezni srca in ožilja ter otroci in starejši. Če te osebe občutijo kakršno koli draženje v grlu in pljučih, občutijo povečanje sluzi ali lepljiv občutek v nosu ali pa jih začnejo pečti ali srbeti oči, naj odidejo domov in, kolikor se da, ostajajo v zaprtem prostoru. Izogibajo naj se tudi aktivnostim na prostem, s seboj pa naj nosijo inhalator in zdravila.
Veliko bolj škodljiv pa je vulkanski izbruh zagotovo za Islandce, saj se je ob izbruhu tam sprostila tudi velika koncentracija plinov, kot sta ogljikov dioksid in žveplov dioksid, ki pa resno vpliva na zdravje ljudi. Poleg tega je tam koncentracija vulkanskega pepela veliko večja in nevarna, saj prah vstopi v dihalne poti in razdraži bronhije in pljuča. Kot pravi Roberto Bertollini iz Svetovne zdravstvene organizacije, pa je za ljudi, ki živimo v osrednjem delu Evrope, veliko bolj škodljiva onesnaženost zraka, ki jo povzroča smog, kot vulkanski pepel. Kljub temu priporoča, da naj ljudje sledijo medijem in spremembam koncentracije prahu v zraku ter v primeru, da se koncentracija prahu poveča, sledijo navodilom strokovnjakov.
Sicer pa vulkanologinja dr. Polona Kralj še dodaja, da se bo prah s časoma razredčil in usedel na Zemljo. Čeprav je težko napovedati kam, pa pravi, da večjega vpliva tudi takrat na okolje ne bo imel: ''Material je podoben kot ga najdemo na površju, pri nas v Sloveniji imamo nahajališča tufov podobne sestav v Celjski kotlini, Trobnem Dolu, Smrekovcu, blizu Rogatca, zato vulkanski prah na okolje tudi, ko se bo spustil na Zemljo, ne bo imel večjega vpliva.''
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV