Kako zmanjšati vpliv onesnaženega zraka

Kurjenje z lesno biomaso v individualnih gospodinjstvih, ki je še vedno eden od najpogostejših načinov ogrevanja gospodinjstev pri nas, poleg škodljivega vpliva na okolje prinaša tudi škodljive učinke na zdravje ljudi. Med drugim je lahko krivec za srčno-žilne bolezni, raka, demenco ali celo prezgodnjo smrt, opozarjajo na NIJZ.

Pri ogrevanju z lesom v individualnih kuriščih po podatkih ministrstva za okolje, podnebje in energijo nastajajo prašni delci, ogljikov monoksid, hlapne organske spojine, policiklični aromatski ogljikovodiki, dioksini in težke kovine. Ob nepravilnem kurjenju se emisije teh snovi močno povečajo, kar ima neposredne posledice za kakovost zraka in zdravje ljudi.

Po besedah Majde Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) onesnažen zrak iz individualnih kurišč v prvi vrsti prizadene dihala. Pri tem je "prva bojna črta" sluznica žrela ali sapnika, nato pa sapnice, to so razvejane cevi v pljučih, v katerih lahko pride do t. i. oksidativnega stresa in posledično vnetja.

Najbolj škodljivi so trdi delci, ki nastajajo pri gorenju lesa in v prometu, kot so PM 2,5 in PM 10. Prvi so veliki manj kot 2,5 mikrometra, drugi pa manj kot 10 mikrometrov. "Pri tem velja, da manjši kot so delci, bolj so škodljivi, saj lahko prehajajo globlje v dihala. Delci, manjši od dveh mikronov in pol, lahko skozi pljučne mešičke prehajajo celo v kri, preko katere nato dosežejo druge organe v telesu," je Pohar povedala za STA.

Škodljivi učinki, ki jih ima na človeka onesnažen zrak, so lahko po besedah strokovnjakinje kratkotrajni oz. takojšnji in dolgotrajni. Kratkotrajni učinki nastanejo pri nenadni izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Pri tem lahko pride do pekočega grla, kar nas sili h kašlju, astmatiki lahko dobijo astmatični napad, pri starejših ljudeh oz. bolnikih, ki že imajo določene osnovne srčno-žilne bolezni, pa se lahko pojavi nenadno poslabšanje.

Pri tistih, ki so onesnaženemu zraku izpostavljeni dlje časa, denimo več let ali desetletij, pa po besedah strokovnjakinje govorimo o dolgotrajnih učinkih. Pri slednjih spremembe nastajajo postopoma in so tudi bolj dolgotrajne.

"Posledice se med drugim lahko kažejo na krvnih žilah, denimo kot ateroskleroza, pri kateri se na stenah žil začnejo nabirati obloge. Delci iz onesnaženega zraka ta proces pospešijo, kar lahko vodi v infarkt ali možgansko kap," je pojasnila Pohar.

Posledice so lahko tudi na drugih organih, denimo na možganih. "Zadnja desetletja ugotavljajo, da je onesnažen zrak povezan z različnimi oblikami demenc, med katerimi je najbolj znana Alzheimerjeva bolezen, povezan je lahko tudi s sladkorno boleznijo, pri nosečnicah pa lahko vpliva na razvoj ploda," je opozorila.

Onesnažen zrak predstavlja tudi tveganje za razvoj raka. "Nekatere raziskave so onesnaženost zraka uvrstile v prvo skupino rakotvornih snovi, torej tistih snovi, ki so dokazano rakotvorne. Pri tem gre predvsem za raka pljuč, lahko pa tudi raka sečnega mehurja," je povedala Pohar.

Na splošno po njenih besedah številne epidemiološke študije po vsem svetu kažejo, da ljudje, ki so izpostavljeni onesnaženemu zraku, pogosteje zbolevajo, predvsem za boleznimi srca in ožilja ter dihal.

Z onesnaženim zrakom so povezane tudi prezgodnje smrti. Evropska agencija za okolje (EEA) na podlagi podatkov o onesnaženosti, ki ji jih pošilja NIJZ, denimo za Slovenijo ocenjuje, da je z onesnaženim zrakom povezanih od 1200 do 1300 prezgodnjih smrti na leto.

"To pomeni, da bi ti ljudje živeli dlje, če bi živeli v čistem zraku. Pri tem agencija večino predčasnih smrti pripisuje trdim delcem v zraku, kot so PM 2,5 in PM 10, nekaj pa dušikovemu oksidu in ozonu," je navedla Pohar.

Na inštitutu izpostavljajo, da bi bilo za izboljšanje kakovosti zraka treba ukrepati predvsem pri virih onesnaževanja. Pri individualnih kuriščih po besedah Simone Uršič z NIJZ to pomeni uporabo ustreznih in redno vzdrževanih peči ter kakovostnega, suhega goriva. Kurjenje lesa namreč po njenih besedah pomembno prispeva k onesnaževanju, zato bi bil dolgoročno smiseln prehod na čistejše in zdravju manj škodljive vire energije.