43-letni voznik tovornjaka Gery Rickard je z zlomljenim vratom živel v agoniji kar pet mesecev, saj so mu zdravniki po prometni nesreči rekli, da gre zgolj za manjšo poškodbo vratne mišice ter ga po 20 minutah izpustili domov.

Čeprav je Gery že prejel denarno kompenzacijo za škodo, ki mu jo je storila bolnišnica, pa s strani bolnišnice še ni bil deležen opravičila, saj osebje noče priznati svoje napake in odgovornosti. “Ko sem tri ure po nesreči prišel na drugi pregled, sem takoj rekel zdravnikom, da me takšnega ne morejo pustiti domov,“ pravi Gary. “A so mi zatrdili, da sem utrpel le udarec v vrat in da bo v nekaj mesecih vse v redu.“ Garyju je nato osebje dovolilo, da lahko opravi tri telefonske klice ter odide domov. “Počutil sem se kot v zaporu. Takoj ko sem si uredil prevoz domov, so me poslali pred bolnišnico, kjer naj bi počakal.“ Garyja danes najbolj jezi to, da še vedno ni prejel opravičila. A pravi, da se bo boril za to.

Od nesreče naprej je Garyjevo življenje popolnoma spremenjeno. Nikoli več ne bo mogel delati in se ukvarjati s športom, ki ga je prej oboževal. “Sploh ne morem delati,“ razlaga. “Ne morem se vrniti v staro službo, poleg tega ne morem niti delati v nobeni pisarni, saj ne smem sedeti za mizo dlje kot kakšno uro. Zdravila, ki jih trenutno jemljem, so tako močna, da sem do 10. ure zjutraj napol omotičen. Ne smem pa niti igrati ragbija, s katerim sem se prej redno ukvarjal.“

Gary se je poškodoval junija 2007, ko mu je na poti domov razneslo gumo na avtomobilu in je izgubil nadzor nad vozilom. Odneslo ga je s cestišča naravnost v drevo, gasilci in reševalci pa so morali prerezati pločevino in ga izvleči iz vozila. Nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je prestal številna slikanja, nato pa so se zdravniki odločili, da ni nobena poškodba dovolj resna, da bi ostal na opazovanju v bolnišnici. “V invalidskem vozičku so me odpeljali do prijateljevega avtomobila in me prestavili vanj, nato pa me je prijatelj odpeljal do mame. Ker me je vse tako močno bolelo, sem se odpravil naravnost v posteljo, zatem pa sem zaradi mučnih bolečin ponovno poklical zdravnika in odšel še enkrat na pregled. Takrat so me po 20 minutah odslovili.“

Po treh tednih se je Gary sicer vrnil v službo, a ni mogel več voziti tovornjaka, saj ni mogel držati pokonci glave in spremljati prometa med vožnjo. Namesto tega je delal kot sovoznik in dajal vozniku napotke in usmeritve. Zatem so Garyja nadrejeni poslali na fizioterapijo, a ta ni pomagala. Bolečina še kar ni izginila, na njegovem vratu pa je začela rasti zaskrbljujoča bula. Novembra se je Gary znova odpravil v bolnišnico. Tam sta ga čakala še dva tedna intenzivne fizioterapije, šele nato pa so zdravniki na originalnih CT slikah opazili, da ima zlomljeno vratno vretence.

“Med terapijo so nad zlomljenim vratom izvajali še dodaten pritisk,“ razlaga Gary. “Takrat se jim še sanjalo ni, da živim v strašni agoniji.“ Kljub temu so zdravniki vedeli, da njegov vrat že od vsega začetka ni bil dovolj fleksibilen in da je bila njegova hrbtenica šibka. Trpi namreč za ankilozirajočim spondilitisom, kronično revmatično boleznijo, ki prizadene hrbtenico in se na začetku kaže z okorelostjo sklepov in bolečino, pozneje pa pride do  zakostenevanja vezivnega tkiva hrbtenice in zraščanja vretenc. Sčasoma lahko hrbtenica tudi popolnoma zatrdi.

“Ko so mi zdravniki končno povedali za zlom, nisem mogel verjeti, da so lahko spregledali tako hudo poškodbo. Mislil sem, da se delajo norca iz mene,“ pravi Gary, ki so ga po vsem tem čakale tri operacije, s katerimi so fiksirali njegov vrat. Več kot tri leta od zadnje operacije, tako še vedno trpi za bolečinami, zbadanjem in pekočim občutkom v vratu. Poleg tega pa lahko desno roko uporablja le v omejenem obsegu. “Če bi zlom odkrili pravočasno, ne bi potreboval toliko operacij. Še vedno bi potreboval terapijo, a bi bil današnji rezultat veliko boljši. Če bi jemal vsa zdravila, ki so mi jih predpisali, bi to namreč naneslo približno 40 zdravil na dan. Nisem jezen na kirurge, ki so mi pomagali. Jezen sem le na zdravnike, ki zloma niso opazili že takoj.“

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na