Čeprav je bila ta razdalja v primerjavi z ostalimi skoki, ki jih je izvajal, majhna, pa se je skok pri pristanku ponesrečil. Eddie je utrpel hude poškodbe možganov, medenice in šestih vretenc. Kar štirideset dni je bil v bolnišnici v komi, ko se je zbudil, pa je bil delno paraliziran in imel težave z govorom: ''Takrat sem si hotel vzeti življenje. Ko sem ležal v kopeli, sem vedel, da če zlezem pod vodo, se ne bom mogel dvigniti iz nje in bom utonil. Bilo je grozljivo.''

A po treh letih rehabilitacije se je s svojimi poškodbami le naučil živeti in čeprav so mu zdravniki rekli, da ne bo nikoli več hodil, je danes 51-letni Eddie odločen, da bo pretekel londonski maraton. Ta naloga bo precej težka, saj zaradi mora zaradi hudih poškodb možganov vsako uro počivati, poleg tega si pri teku pomaga s posebnim ogrodjem s kolesi, na katerega se opira. ''To bo moj največji podvig do sedaj, celo večji od tistega, ko sem preskočil kitajski zid.'' Nad njegovim podvigom je navdušena tudi žena Samantha: ''Še nikoli nisem slišala, da bi se Eddie pritoževal zaradi nesreče. A pred nekaj meseci je rekel, 'Sem pa res moral biti slabič v prejšnjem življenju, da sem si to zaslužil'. To se me je resnično dotaknilo. A sedaj, ko si je zadal nov cilj, je poln navdušenja in nove življenjske energije.'' Eddie pa bo s tekom zbiral tudi sredstva za svojo fundacijo Eddie Kidd fundacija, s katero želi pomagati kaskaderjem, ki so se ponesrečili, tako kot on. Tako se že pospešeno pripravlja na maraton in vadi štirikrat na teden po štiri ure, pri teku pa ga bodo spodbujali številni motociklistični prijatelji in Samantha. ''Eddie bo maraton tekel več dni, spal bo v bližnjih hotelih in vsako jutro se bomo vračali na točko, kjer je prejšnji dan zaključil maraton. In če bo prišel do konca, bom jokala kot dež,'' je priznala Samantha. Eddie pa: ''Rekli so mi, da ne bom nikoli hodil. J**** to. Pretekel bom londonski maraton, pa če na koncu umrem.''