Leto dni sta se Katja Gaspari Leben in njen partner trudila spočeti otroka, ko sta se odločila, da poiščeta zdravniško pomoč. ''Najprej sem šla do svojega ginekologa in on do osebne zdravnice, kjer sva dobila napotnici za specialista. Ker je lažje ugotoviti stanje neplodnosti pri moških, je najprej on opravil testi in rezultati so pokazali, da je on tisti, ki ima slabši spermiogram in da je morda ravno tukaj vzrok za neplodnost,'' pripoveduje Katja. To je bil velik šok za njenega partnerja.
Kasneje se je pokazalo, da je partnerjev spermiogram dober, a kljub temu nista mogla zanositi. Diagnoza: neplodnost iz neznanega razloga. Čeprav sta v štirih letih opravila šest postopkov zunaj telesne oploditve, noben ni bil uspešen. ''Pogosto so pričakovanja parov nerealna in mislijo, da je uspešnost postopkov izven telesne oploditve veliko večje, kot je v resnici,'' pojasni izr. prof. dr. Milan Reljič, IVF Maribor: ''Uspešnost postopka izven telesne oploditve je 30 do 40 odstotna. Je pa uspešnost odvisna od številnih prognostičnih dejavnikov.'' Pri Katji in njenem partnerju žal ni bilo uspeha. ''Vsak neuspeh prinese novo bolečino,'' pojasni Katja. ''A najtežje je, da nimaš vpliva na končni rezultat oziroma zanositev. Seveda se sprašuješ, kaj si naredil narobe, kaj bi lahko naredil drugače, a odgovora ni. Midva sva se takrat zavestno odločila, da je dovolj teh žalovanj in da tudi, če ne bova prišla do končnega rezultata imeti otroka, sva midva tista, ki sva najpomembnejša in bova držala skupaj. Zato so bili zadnji trije postopki za naju veliko lažji. Držala sva skupaj, skupaj sva hodila na postopke. On mi je stal ob strani in se bolj odprl. Takrat je z mano veliko govoril, me skušal razumeti, jaz pa seveda tudi njega. Zato sva veliko lažje prebrodila.'' Prav njen partner pa je bil tudi tisti, ki je po šestem postopku izven telesne oploditve odločil, da je bilo dovolj 'mučenja' telesa. ''Rekel je, da se morava ustaviti, da sva dovolj namučila svoje telo in psiho. Dal mi je vedeti, da me ima rad, četudi ne bom imela njegovih otrok in da sva midva najpomembnejša. Takrat sva se po nekem spletu dogodkov odločila za posvojitev.''
Posvojila sta deklico Iamaro Tiso iz Afrike in danes sta presrečna starša. ''Za naju je Iamara tako, kot da sem jo jaz rodila in ne bi je nikoli zamenjala za biološkega otroka. Za naju je ona najina!''
Ženske naj se za družino odločijo do 35. leta starosti, moški do 50. leta
Z neplodnostjo se spopade kar vsak 6 par v Sloveniji. Ključni dejavnik pri neplodnosti pa je starost para. Idealno obdobje za spočetje otroka je pri ženski med 20-im in 30-im letom, a se danes mnoge za naraščaj odločajo kasneje. V Sloveniji je povprečna starost ženske ob spočetju prvega otroka 29 let. Prav zato strokovnjaki opozarjajo, naj pari ne odlašajo predolgo. ''Vemo, da plodnost pri ženskah prične padati po 35. letu. In tudi po 35. letu je povečano tveganje za kromosomske nepravilčnosti ploda, če ženska zanosi,'' pove strokovnjak za neplodnost izr. prof. dr. Milan Reljič, IVF Maribor. Ženske naj bi tako o naraščaju najkasneje pričele razmišljati okoli 30 leta starosti, še posebej, če si želijo več otrok, moški pa do 50 leta starosti.
Vzroki neplodnosti
Pri ženskah so najpogostejši vzrok neplodnosti motnje ovulacije, kot posledica sindroma policističnih jajčnikov, lahko pa tudi prekomerna telesna teža ali prenizka telesna teža. ''Torej motnje hranjenja postanejo pomemben vzrok motenj ovulacije. Pogosti vzroki neplodnosti so še okvara jajcevodov oziroma zarastline jajcevodov, največkrat kot posledica spolno prenosljivih bolezni, kot je klamidija trahomatis. Zelo pogosta je tudi endometrioza. To je posebno stanje, ko se maternična sluznica naseli izven materničnega telesa in povzroča zarastline v okolici jajcevodov ter povzroča neugodne pogoje za oploditev in razvoj zarodkov. Je pa 20 odstotkov nepojasnjene neplodnosti, kar pomeni, da vzroka neplodnosti z našimi preiskavami ne uspemo odkriti in dokazati.''
Pri moških je najpogostejši vzrok neplodnosti slaba kvaliteta semenskega izliva. ''Vzroki za slabo kvaliteto semenskega izliva so zelo pogosto genetski, lahko gre za vplive okolja, imunološke faktorje. V 50 odstotkih žal ne odkrijemo vzroka slabega spermiograma. Načeloma v večini primerov ne moremo narediti nič, da bi izboljšali kvaliteto semenskega izliva. To, kar lahko naredijo moški sami pa je zdrav način življenja. Lahko pa moškim pomagamo, da pride do oploditve v postopkih zunaj telesne oploditve.''
Zdravljenje
Ko pride do neplodnosti, ginekologi najprej skušajo odkriti vzrok neplodnosti in ga odpraviti. Pri odpravljanju vzroka neplodnosti imajo ženske številne možnosti, predvsem operativno terapijo ter zdravljenje z zdravili, na primer pri motnjah ovulacije. Če vzroka ne najdejo ali ga ne uspejo odpraviti, potem pridejo na vrsto postopki zunajtelesne oploditve. ''Pri nas postopke običajno prilčnemo z jemanjem hormonskih kontraceptivov, ki uravnavajo ciklus. Z njimi dosežemo tudi to, da je začetek spodbujanja predvidljiv, tako da lahko pacientke vedo, kdaj si urediti odsotnost v službi. Ko dobi ženska menstruacijo, opravimo prvi ultrazvočni pregled in pacientka prične prejemati podkožne hormonske in injekcije. To traja približno 10 dni in v tem času opravimo več ultrazvočnih pregledov in opazujemo rast jajčnih foliklov. Ko so ti primerno veliki in sklepamo, da vsebujejo zrelo jajčno celico, potem naredimo vodeno ultrazvočno punkcijo. Pri nas imamo to srečo, da jo lahko naredimo v kratkotrajni nerkozi, saj je ta punkcija lahko boleča in pacientke se bojijo bolečine. Prav zato je za njih to zelo dobrodošlo. Ko pridobimo jajčne celice, partner da seme in s semenom partnerja oplodimo jajčne celice. Nato v laboratoriju še nekaj dni spremljamo razvoj zarodkov, preden prenesemo enega ali dva zarodka v maternično votlino. Uspeh tega postopka lahko ugotavljamo šele čez 14 dni s testom nosečnosti.''
A uspeh je odvisen od številnih dejavnikov, najpomembnejši je starost ženske. ''Če je v starosti 35 let možnost zanositve po postopkih zunajtelesne oploditve 40 odstotna, je v starosti 40 let ta največ 20 odstotna. Po starosti 43, 44 let pa tudi s postopki zunajtelesne oploditve dosegamo zelo slabe rezultate in ti ne presegajo 5 odstotkov možnosti poroda,'' še pojasni izr. prof. dr. Milan Reljič. K neplodnosti pa lahko prispeva tudi stres. ''Večina parov, ki se oglasi v naši ambulanti za neplodnost pove, da živi zelo stresno življenje. Danes se stresu nihče ne more izogniti, pomembno pa je obvladovanje stresa.''
V Sloveniji primanjkuje darovalcev spolnih celic
Profesor doda še, da na njihovem oddelku izvajajo tudi postopke zunajtelesne oploditve z darovanimi spolnimi celicami. To izvajajo takrat, ko ne uspejo pridobiti semenčeca moškega in je edina možnost zdravljenja neplodnosti z darovanim semenom. Podobno je tudi pri ženskah, ko potrebujejo jajčno celico. V Sloveniji darovalcev spermijev in darovalk jajčnih celic primanjkuje, zato v njihov program darovanja spolnih celic vabijo vse, ki bi bili pripravljeni darovati spolne celice.
