Kdaj bo pomoč poiskal tisti, ki sicer pomaga nam?

V javnosti pogosto prevladuje prepričanje, da so zdravniki in medicinske sestre osebe, ki so seznanjene s stresom in so nanj naravno odporne, piše net.hr. Vendar pa najnovejši podatki kažejo na resno krizo: kar 33 odstotkov zdravstvenih delavcev trpi za depresijo, 25 odstotkov pa za anksioznostjo. Ker so vseskozi v stiku z bolniki in odgovorni za človeška življenja, svoje znake izgorelosti pogosto zanemarijo ali celo skrivajo. Specialistka javnega zdravja Danijela Štimac Grbić opozarja, da zdravstveni delavci niso roboti. Skrb za njihovo dobro počutje ni le stvar empatije, temveč ključni predpogoj za nemoteno delovanje celotnega zdravstvenega sistema, saj izgoreli delavec ne more zagotavljati optimalne oskrbe bolnikov.

Problem pomanjkanja kadra ni le številka, ampak vsakodnevna težava vseh zaposlenih v bolnišnicah. V Sloveniji in soseščini se kar dve tretjini medicinskih sester počutita popolnoma izčrpani. Delajo namreč več, kot je varno, ker jih je preprosto premalo. Elzika Radić iz Hrvaške zbornice medicinskih sester pojasnjuje, da je to svetovni problem, saj nam bo čez nekaj let primanjkovalo milijone sester. Poleg preobremenjenosti z delom so zaposleni v zdravstvu vedno pogosteje tarče verbalnih in fizičnih napadov s strani nezadovoljnih uporabnikov. Ko vse te sistemske težave padejo na ramena posameznika, je meja med predanim delom in popolnim psihičnim zlomom zelo tanka.

Ste vedeli, da se pričakovana delovna doba pri nas in v soseščini konča prej kot drugod v Evropski uniji? V povprečju delamo 34,8 leta, kar je približno dve leti in pol manj od evropskega povprečja. Kar pa je še bolj zaskrbljujoče, je dejstvo, da v povprečju ostanemo povsem zdravi pri delu le do 59. leta. Skoraj 40 odstotkov vseh zaposlenih ima že zdaj kronične zdravstvene težave, vključno s stresom, ki povzroča težave s hrbtenico in mentalne motnje. Brez zdravih delavcev ni močnega gospodarstva, zato je vlaganje v preventivo na delovnem mestu nuja, ne le možnost, ki bi jo delodajalci smeli prezreti.

Težave, ki so vgrajene v sam sistem zdravstva, na koncu vedno najbolj občutijo ljudje na prvi bojni liniji. Varuhinja človekovih pravic opozarja, da medicinske sestre in zdravniki ne smejo postati tarče za sproščanje jeze nezadovoljnih ljudi. Ko v čakalnicah nastajajo vrste zaradi pomanjkanja kadra, so ravno ti ljudje tisti, ki poslušajo pritožbe in krike. Takšno okolje le še hitreje vodi v izgorelost in obup. Da bi ohranili naš zdravstveni sistem, moramo vsem zaposlenim omogočiti varno okolje, kjer se bodo počutili zaščitene pred agresijo in kjer njihovo delo ne bo povzročalo dolgotrajnih posledic za njihovo duševno zdravje.

Vir: net.hr