K poškodbam glave štejemo vsakršno poškodbo, ki prizadene skalp, lobanjo ali pa možgane. Posledica udarca v glavo je lahko buška, ki je najpogostejša oblika poškodbe glave, lahko pa udarec pripelje celo do hudih poškodb možganov in lobanje.

Poškodbe glave na grobo delimo na zaprte in odprte. Za odprte poškodbe, do katerih običajno pride pri gibanju pri visokih hitrostih (na primer med prometno nesrečo, pri strelu v glavo ...) sta značilna zlom lobanje ali predirna rana, za zaprte pa, da pride do pretresa možganov, obtolčenine ali pa raztrganine možganov.

Simptomi blagih poškodb, pri katerih oseba ne izgubi zavesti ali pa jo izgubi za ne več kot 15 minut, obsegajo slabost, glavobol, negotovo ravnotežje, slabšo zbranost, spominske težave, utrudljivost, občutljivost na hrup in svetlobo, pogosto pa se pacienti srečujejo tudi s tesnobo in depresijo. Ti simptomi velikokrat izginejo sami od sebe, vendar pa nekatere poškodbe možganov zahtevajo hospitalizacijo. Med takšne sodijo nekatere zmerne in pa hude poškodbe. Zmerne so tiste, pri katerih oseba izgubi zavest za od 15 minut do največ šest ur, oseba pa pozneje občuti še močno slabost, glavobol, vrtoglavico, težave z ravnotežjem, koncentracijo in spominom ter je lahko razdražljiva. O hudih poškodbah pa govorimo, ko udarcu sledi koma v trajanju več kot šest ur in je stanje poškodovanca nepredvidljivo in ogroža njegovo življenje.

V Sloveniji je zaradi poškodb glave vsako leto hospitaliziranih več kot 7000 ljudi. Od tega je pri 10 odstotkih ugotovljena huda poškodba glave, pri 10 odstotkih zmerna, pri ostalih pa blaga. S tovrstnimi poškodbami se pogosteje srečujejo moški, vodilni vzroki poškodb glave pa so prometne nesreče, padci, fizični napadi, nezgode, ki se pripetijo doma, na delu ali med športnimi aktivnostmi.

Ker sta smrtnost in invalidnost pri poškodbah glave pogosti posledici, je prepoznavanje resne poškodbe glave in ustrezno nudenje prve pomoči nujno, saj lahko na ta način nekomu rešite življenje.

Če ste v bližini osebe, ki je utrpela poškodbo glave, poskusite najprej poizvedeti, kaj se je z osebo zgodilo. Če vam ta ne more razložiti, povprašajte priče. Pri kakršni koli resni poškodbi vedno upoštevajte dejstvo, da je morda poškodovana tudi hrbtenjača. Simptomi, ki nakazujejo resno poškodbo glave, so:

- spremenjene ali neenako velike zenice;
- krči in tresavica;
- deformirane poteze obraza;
- izcedek, lahko tudi krvav, iz nosa, ust ali ušes;
- zlom lobanje ali obraza, zmečkanine, oteklost obraza ali glave;
- poslabšanje sluha, vonja, okusa ali vida;
- nesposobnost premikanja ene ali več okončin;
- razdražljivost, spremembe v vedenju;
- izguba zavesti, zmedenost, zaspanost;
- upočasnjeno dihanje ali upad krvnega tlaka;
- nemirnost, okornost ali pomanjkanje koordinacije;
- močan glavobol;
- nejasen govor ali zamegljen vid;
- trd vrat;
- slabost, bruhanje;
- izboljšanje in nenadno poslabšanje simptomov.

Kako nuditi prvo pomoč?

Prvo pomoč je potrebno takoj nuditi osebi, ki je neobičajno zaspana in izgublja zavest, se neobičajno vede, utrpi izjemno močan glavobol, ji otrdi vrat ali bruha.

Pri srednje do hudih poškodbah sledite sledečim navodilom:

2. Preverite poškodovančeve dihalne poti, dihanje, prekrvavitev. Če je potrebno, začnite z oživljanjem in dajanjem umetnega dihanja.

3. Če poškodovanec normalno diha in je njegov utrip normalen, a je oseba nezavestna, upoštevajte, da ima morda poškodovano hrbtenjačo. Poškodovancu zato stabilizirajte glavo in vrat tako, da položite dlani na obe strani glave in držite glavo poškodovanca v liniji s hrbtenico. Preprečite morebitno gibanje poškodovanca in počakajte na zdravniško pomoč.

4. Če opazite krvavitve, jih poskušajte zaustaviti z direktnim pritiskom sterilne gaze na rano. Če je poškodba resna, bodite previdni, da ne premikate glave poškodovanca. Če kri prepoji gazo, le-te ne odmikajte, temveč nanjo namestite drugo.

5. Če sumite na poškodbo lobanje, v nobenem primeru ne pritiskajte direktno nanjo, četudi oseba krvavi in rane ne čistite. Rano le prekrijte s sterilno gazo.

6. Če oseba bruha, osebo prevalite na bok, a tako da enakomerno prevalite glavo, vrat in telo in upoštevate, da ima oseba morda poškodovano hrbtenico.

7. Na otekle predele položite ledene obkladke.

Simptomi poškodbe glave se lahko pokažejo takoj ali pa se razvijajo počasi, tudi po nekaj ur ali dni, zato je potrebno osebo, ki se je poškodovala, skrbno opazovati. Možgani se lahko namreč pri močnem udarcu poškodujejo tudi, če lobanja ni prelomljena, tovrstne poškodbe pa se velikokrat kažejo s krvavitvami ali zatekanjem možganov v lobanji. Pri blagih poškodbah je potrebno poškodovanca le opazovati naslednjih 24 ur. Simptomi resne poškodbe se namreč lahko razvijejo šele kasneje. Medtem ko poškodovana oseba spi, jo na dve do tri ure zbujajte in s preprostimi vprašanji preverjajte, če je z njo vse v redu.

Če otrok takoj po udarcu vstane in začne tekati naokoli, najverjetneje ne gre za resno poškodbo, ne glede na to pa naslednjih 24 ur vseeno spremljajte njegovo vedenje. Pri blagih glavobolih lahko pomagajo protibolečinska zdravila kot na primer acetaminofen, NIKOLI pa ne uporabljajte aspirina, ibuprofena ali drugega protivnetnega zdravila, saj ta redčijo kri.

- NIKOLI ne izpirajte rane na glavi, ki je globoka ali močno krvavi;
- NIKOLI ne odstranjujte predmetov ali drobcev, ki so prilepljeni na rano;
- NIKOLI ne premikajte osebe, če to ni nujno potrebno;
- NIKOLI ne odstranjujte čelade z glave, če sumite na resno poškodbo glave;
- NIKOLI ne pobirajte s tal otroka, ki kaže znake hude poškodbe glave;
- NIKOLI ne uživajte alkohola vsaj 48 ur po resni poškodbi glave.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč?

Zdravniško pomoč nujno pokličite, če ima oseba močan glavobol ali vidne krvavitve, če je zmedena, omotična, letargična ali nezavestna, težko diha ali preneha dihati in če sumite na notranjo poškodbo glave, vratu, zasledite otekanje ali oseba razvije simptome resne poškodbe glave.

Kako se izogniti poškodbam glave?

Da bi preprečili poškodbe glave, ki spadajo med najpogostejše vrste poškodb, med aktivnostmi, pri katerih obstaja tveganje za tovrstne poškodbe, vedno uporabljajte zaščitno opremo – v avtomobilu varnostne pasove, na motorju ali kolesu čelado … Medtem ko kolesarite, pazite na prometne znake in vozite previdno. Poskrbite za vidnost v prometu, ponoči nosite svetleča oblačila z odbojnimi dodatki. Otroke vedno prevažajte v primernem avtomobilskem otroškem sedežu in pazite, da se otroci igrajo na varnih območjih. Ko vozite, ne pijte alkoholnih pijač in ne dovolite, da bi vas vozil nekdo, ki kaže znake opitosti.