Feministična gibanja so ženskam prinesla pomembne pravice, ki se nam danes sicer v zahodnem svetu zdijo samoumevne, a še pred nekaj desetletji niso bile. ''Tega je precej, omenimo samo eno: splošna volilna pravica je danes samoumevna, ko so se ženske zanjo bojevale v začetku prejšnjega stoletja, pa so bile predmet splošnega posmeha. Sufražetka je bila zmerljivka, podobno kot kasneje feministka. Pa ni šlo za nič drugega kot za enake možnosti spolov in za zahteve po boljšem življenju za vse. A telebansko pamet je težko prepričati v kaj, česar ne pozna ali se boji, in morda niti ni vredno truda,'' pove dr. Tanja Rener. Ne le volilna pravica, pravica do izobraževanja, lastnine, odločanja o svojem telesu, splava, kontracepcije, preprečevanja nasilja nad ženskami in podobno. Poleg tega so ženske po zaslugi feministk vstopile v javno sfero in pričele ustvarjati uspešne kariere. A kljub vsemu se globoko zakoreninjene tradicionalne vrednote spreminjajo počasi in gospodinjsko delo še vedno ostaja domena žensk. ''V raziskavi o aktivnem očetovstvu v Sloveniji smo ugotovile, da je večina mladih očetov precej bolj vključena v starševstvo, kot so bili njihovi očetje, a še vedno veliko manj kot njihove partnerice. Tega se zavedajo in mislijo, da ni prav, ravnajo pa ne v skladu s tem,'' pove Renerjeva. Vse to je tudi razlog, da se ženske za otroke odločajo vse bolj pozno: ''Odločitev za materinstvo ni odvisna zgolj od materialnih možnosti, od službe in stanovanja, pač pa vse bolj tudi od tega, ali ženska lahko pričakuje, da bosta s partnerjem skupaj starša v dobrem in slabem, pri delitvi dela in podobno. Če tega ne more pričakovati, se marsikatera mlada ženska za otroka raje ne odloči.'' K še dodatni obremenitvi pa zagotovo prispeva tudi pomanjkanje in neustreznost servisov, ki bi pomagali razbremenjevati družino pri negi in skrbi za otroka in pa strah žensk pred odpuščanjem zaradi porodniških dopustov in bolniške. Ženske tako doživljajo hude konflikte, ko morajo izbirati med tem, ali bodo poklicno uspešne ali bodo dobre matere. Uspeh na obeh področjih namreč uspeva le redkim.

''Zavzemam se za pravice žensk, ampak nisem feministka!''

Nezadovoljne frustrirane možače, ki si ne morejo dobiti moškega in so zato jezne na moški spol. To je bila dolgo podoba feministke, zaradi katere se številne ženske, ki sicer verjamejo, da bi pravice med ženskami in moškimi morale biti enake, ne želijo deklarirati kot feministke.

A prav zaradi pogumnih prizadevanj ozaveščenih feministk, ki so se spopadale z zasmehovanjem, zaničevanjem, imamo danes ženske pravice, o katerih bi pred stotimi leti lahko le sanjale. Osovraženo žensko gibanje je tako nastalo v zahodnih civilizacijah in se je v 19. stoletju predvsem razvijalo v Evropi in severni Ameriki, v 20. stoletju pa se je razširilo po celem svetu. Ženske so želele izstopiti iz sence moških in pokazati svoje sposobnosti. Želele so si izboljšati svoj položaj v družini, na delovnem mestu in si priboriti prostor v javnem življenju.

Tako imenovani prvi val feminizma od začetka 19. stoletja do šestdesetih let 20. stoletja je prinesel ženskam volilno pravico, feministke pa so se zavzemale še za svobodno razpolaganjem telesom in regulacije rojstev ter druge pravice. Drugi val je imel poudarek na uresničevanju pravic, ki so si jih priborile v prvem valu in pa zahtevo po novih pravicah, kot so spoštovanje dostojanstva na delovnem mestu, pravica do nenasilja, delitev vlog med zakoncema, zahteve po enakem plačilu med ženskami in moškimi. Leta 1910 je bil na predlog nemške feministke Clare Zetkin sprejet sklep o praznovanju mednarodnega dneva žensk – 8. marec. OZN je leta 1946 tako sprejela Resolucijo o enakih političnih pravicah kot pri moških, leta 1975 pa razglasila mednarodno leto žensk, naslednje leto pa desetletje žensk (1976–1985). V tem obdobju so sprejeli Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki je pričela veljati leta 1981.

Boji za enakopravnost žensk so potekali tudi v Sloveniji. Začelo se je daljnega leta 1897 z izhajanjem ženskega časopisa Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Leta 1906 je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala iz filozofije. Prvič so ženske na slovenskih tleh smele voliti leta 1945 in se s tem že močno približale enakopravnosti. Dve leti kasneje je bilo v ustavo SFRJ zapisano določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok.

Feministična gibanja se tako še vedno zavzemajo za enake pravice in dolžnosti tako žensk kot moških in posegajo na številna področja, tudi na področje zdravja, kjer se borijo za pravico odločanja o lastnem telesu, čim boljših načinih zdravljenja ženskih bolezni, boljšega dostopa do kontracepcije, cepljenja, ki preprečuje raka materničnega vratu, preventivnih pregledov, ki zmanjšujejo umrljivost žensk ...