Ker nima denarja, so ji kožo za sina odstranili na živo

Kot številni starši s kitajskega podeželja se je tudi Guo Liquing odločila prihraniti nekaj denarja. Sinu Ziningu je tako darovala kar 2000 kvadratnih centimetrov veliko zaplato kože s trebuha, a brez kakršnega koli anestetika. Zavrnila je celo protibolečinske tablete, saj ji je bilo škoda zapraviti 50 evrov za vsak recept. Ta denar je namreč raje prihranila za sinovo zdravljenje. “Nismo si mogli privoščiti, da bi lahko odplačali darovano kožo. Mož je moral poskrbeti za starejšega sina in za nas po operaciji, zato sem bila jaz edina možna darovalka,“ pravi 38-letna Guo.

“Ko smo prvič opazili, da se znamenja večajo, nam je zdravnik povedal, da Ziningovo življenje zaradi tega ne bo nič slabše,“ pravi Guo. “Je izjemno bister otrok in pri komaj enem letu je že znal zapeti nekatere otroške pesmice. A vendar se nihče nikoli ni hotel igrati z njim. Vsi so se ga bali in ga zmerjali, da je umazan.“

Po mnenju strokovnjakov se je deček rodil z dedno boleznijo, ki na kitajskem prizadene približno od tri do štiri otroke na 10.000 rojstev. Štiriletnik je v začetku leta 2011 prestal kar nekaj preiskav, zdravniki pa so staršema povedali, da se lahko znamenja, ki so prekrivala kar 10 odstotkov njegove kože, lahko kasneje razvijejo v rakavo obolenje, če jih ne bodo začeli zdraviti. Najučinkovitejša oblika zdravljenja je presaditev kože, saj se na ta način znamenja odstrani in predel nadomesti z dvema plastema zdrave kože.

K sreči so Zininga sprejeli v dobrodelni program, ki poteka pod okriljem pekinške splošne bolnišnice General Hospital of the People's Liberation Army Air Force. V sklopu tega so namreč znižali stroške dečkovega zdravljenja za kar 70 odstotkov ter družini podarili 3500 evrov.

“Bilo je zelo boleče,“ poseg, med katerim so ji s trebuha odstranili kožo, opisuje Guo. “Znojila sem se še štiri dni po operacije, saj sem bila v hudih bolečinah in agoniji. A nisem imela druge izbire, saj nimamo dovolj denarja. Enostavno sem morala prenesti bolečino,“ še pravi. Rana se ji sicer celi počasi, sklanjanje pa je zanjo še vedno boleče in neprijetno. “Da je lahko skrbel za nas, je mož pustil službo, starejši sin pa je začasno opustil šolanje. Sedaj živimo od denarja, ki so nam ga posodili sorodniki.“

Zininga morata starša skrbno negovati. Vsak dan mu pripravljata posebno zeliščno kopel, po 30 minutah pa mu oče s kirurškimi rokavicami v novo kožo vtira posebno mazilo. Celoten postopek traja nekaj več kot uro, vključuje pa tudi grobo drgnjenje presajene kože, zaradi česar je deček v hudih bolečinah. Bolečine so tako močne, da mora Zininga mama ves čas mazanja držati in ga tolažiti.

Med prvo operacijo so Ziningu odstranili le dve tretjini prizadete kože, zato bosta z mamo februarja ponovila operacijo, če jim bo seveda uspelo zbrati dovolj denarja. “Sin cele dneve sedi v dnevni sobi in bulji v televizijo, saj se nihče od otrok noče igrati z njim. Želim si, da bi se stvari, ko mu bodo odstranili vsa znamenja, spremenile in da bi ga začeli otroci končno sprejemati,“ še pravi Guo in dodaja: “Vem, da se takšne stvari ne spreminjajo z danes na jutri, a verjamem, da se bodo.“

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na