Manj sonca, manj vitaminov in več tveganja za naš obrambni sistem – to bi bil lahko kar ustrezen sinonim za hladnejšo polovico leta. Po dolgi sezoni alergij in hitri menjavi vremena je naš imunski sistem namreč precej oslabljen, zato smo dovzetnejši za gripe, prehlade in viroze. Imunski sitem zajema vse obrambne mehanizme našega telesa, ki se bojujejo proti različnim boleznim. Prav zaradi tega je pomembno, da prisluhnemo svojemu telesu in ga začnemo krepiti. Le tako bomo namreč tudi pozimi ostali zdravi.

Gibanje, počitek in upiranje stresu

Slabo vreme in krajši dan zmanjšujeta naš optimizem in voljo po gibanju. Kljub temu se ne bi smeli predati zimskemu počitku, saj rekreacija povečuje izločanje endorfina, hormona, ki pomaga pri obvladovanju stresa. Dovolj bo že daljši sprehod ali vsaj 30 minut lahkotnega teka. Na imunski sistem zelo slabo vplivajo tudi negativna čustva, stres in zaskrbljenost. Ker jih ne moremo povsem preprečiti, se vsaj potrudimo, da se jim, če se le da, izognemo in vzpostavimo pravilno ravnovesje v telesu. Slednje vključuje tudi zadostno količino spanja, ki je izredno pomembno za imunsko odpornost. Strokovnjaki pravijo, da bi morali spati vsaj osem ur na noč, v spalnici pa ne bi smelo biti pretoplo: optimalna temperatura naj bi bila približno 18 stopinj Celzija.

S hrano do močnejšega imunskega sistema

Probiotični jogurt

Morda se sliši neverjetno, a glavnina celic imunskega sistema je v črevesju. Naš organizem je gostitelj milijarde bakterij, od katerih je večina 'dobrih', probiotiki pa so skupen naziv za bakterije, ki ugodno vplivajo na zdravje in imunski sistem. Veliko teh bakterij najdemo v probiotičnih jogurtih, in ravno te ščitijo našo črevesno floro ter nas varujejo pred raznimi črevesnimi obolenji. A žal se mikroorganizmi, ki jih najdemo v probiotičnih jogurtih in drugih probiotičnih izdelkih, v našem telesu ne naselijo za stalno, ampak le za določen čas. Zato bi morali probiotike redno jesti, pravijo raziskovalci, ki so preučevali njihov vpliv na človekov imunski sistem.

Odlična izbira so denimo lahko jogurti EGO, prvi slovenski probiotični izdelki, ki vsebujejo bakterije Lactobacillus acidophilus in Bifidobacteria. Izbirate lahko v pestri paleti sadno-zelenjavnih okusov, zato se jih ne boste mogli naveličati.

Česen

Česen je naravni antibiotik in se v zdravilne namene uporablja že tisočletja. Pobija škodljive bakterije v telesu, preprečuje nastajanje črevesnih plinov, raznih krčev, drisk, odpravlja črevesne zajedavce, zdravi tudi vnetje žolčnih poti in žolčnika. Čisti dihalne poti, preprečuje okvaro krvnih žil in odpravlja vnetje žrela. Preprečuje še vrsto nalezljivih bolezni, kot so gripa, razne viroze, prehladi, nahod. Če ga boste redno uživali, še preden bodo nastopile težave, boste menda precej zmanjšali možnosti, da bi zboleli.

Ribe

Selen, ki ga najdemo predvsem v ribah, mesu, jajcih in nekaterih žitaricah, deluje vzajemno z vitaminom E in pomaga krepiti odpornost organizma. Številne raziskave namreč kažejo, da naj bi pomanjkanje selena v organizmu povzročalo slabitev imunskega sistema, medtem ko lahko povečana količina selena v prehrani obrambne mehanizme našega telesa okrepi. Vendar pa je treba vedeti, da lahko pretiravanje s selenom privede do negativnih učinkov. V najslabšem primeru lahko dobite selenozo – zastrupitev s selenom. Sicer pa selen pomaga še pri številnih drugih procesih v našem organizmu, med drugim sodeluje pri sintezi številnih hormonov.

Kurja juha

Na univerzi v Nebraski pa so raziskovalci preučevali blagodejne učinke kurje juhe na naš organizem in ugotovili, da sestavine v njej preprečujejo širjenje obolelih vnetih krvničk po telesu ter da posledično blažijo simptome prehlada, gripe in drugih virusnih obolenj. Tista zdravilna sestavina v juhi naj bi bila neesencialna aminokislina cistein, ki se sprošča med kuhanjem in pomaga pri krepitvi imunskega sistema. Poleg tega je kurja kuha bogata z minerali, kot sta magnezij ali fosfor, ter z aminokislinami, kot sta glicin in arginin, ki delujeta protivnetno.

Gobe

Gobe že stoletja veljajo za živilo, ki učinkovito krepi imunski sistem. Bile naj bi namreč eno redkih živil, ki vsebuje zaradi pomanjkanja sonca pozimi zelo iskan vitamin D, prav tako pa so tudi odličen vir cinka. Novejše raziskave so pokazale še, da gobe pravzaprav povečujejo tvorjenje in delovanje belih krvnih celic v našem organizmu, tako da so bolj agresivne in učinkovite v boju proti virusom oziroma infekcijam.

Za krepitev odpornosti bi morali uživati tudi živila, ki vsebujejo veliko vitamina C. Sem denimo sodijo paprika, cvetača, brstični ohrovt, brokoli, grenivke, limone, mandarine, pomaranče, pa tudi zimska specialiteta – kislo zelje. Vsa ta živila bi morali uživati ves dan, pri vsakem obroku nekaj, da se vitamin C počasi sprošča v organizem.

Integralne žitarice

Integralna žita so bogat vir cinka, selena, fosforja, magnezija in drugih mineralov, vsebujejo pa tudi veliko vlaknin ter vitamina B in E, ki delujeta kot močna antioksidanta. Prav tako so pomembne tudi zaradi velike vsebnosti vlak­nin, ki vplivajo na pravilno delovanje prebave in s tem na optimalno delovanje imunskega sistema. Strokovnjaki priporočajo predvsem redno uživanje živil, pripravljenih iz ovsa in ječmena, ki dvigujeta odpornost, pospešujeta celjenje ran in celo doprineseta k boljšemu delovanju antibiotikov.

Sponzorirana vsebina