Ker med posegom niso mogli dajati izjav za javnost, a so hoteli o poteku operacije vseeno sproti obveščati svojce, prijatelje in druge, ki jih je zanimala zahtevna operacija, so informacije o tem, kako vse skupaj poteka, objavljali kar na socialnem omrežju Twitter. Vse skupaj so na internetu objavili kar 60 obvestil. V prvem je pisalo: ''Pacient čaka, da se operacija začne in je pozitivno vznemirjen. Seveda pa se hkrati vsi skupaj zavedamo, da so to težki trenutki za darovalčevo družino, saj so pravkar izgubili svojca, in smo jim globoko hvaležni za njihovo dobroto in radodarnost.'' V enem od naslednjih sporočil so razkrili, da v operaciji sodeluje šest kirurgov, anestezist ter še šest sester in asistentov, v naslednjem sporočilu pa so zapisali: ''Pacientova desna roka je pripravljena na presaditev. Zdaj le še čakamo na darovalčev ud.'' Čez nekaj ur je sledilo novo internetno obvestilo: ''Kirurgi se pripravljajo, da bodo povezali arterije. To bo najbolj pomemben del tega posega.''

Vodja bolnišnice Marty Bonick je na ekipo, ki je uspešno izvedla tako zahtevno operacijo, izredno ponosen. Tudi ideja, da prek Twitterja ljudi obveščajo o tem, kako poseg poteka, se mu je zdela odlična. ''Živimo v času, ko ljudi takšne stvari zelo zanimajo, in na voljo imamo številne načine, kako ažurno sporočati takšne in drugačne stvari,'' je povedal ter dodal, da pacient odlično okreva in da je zdaj pred njim še tri mesece rehabilitacije in fizioterapij. Ker pa – tako kot pri vsaki drugi presaditvi organov ali tkiva – obstaja nevarnost, da bo pacientovo telo zavrnilo darovane ude, bo moral možakar do konca življenja jemati zdravila, ki bodo preprečevala, da bi njegov organizem zavrnil nove roke. Sicer pa bo lahko roke spet nemoteno uporabljal in bo imel v njih celo boljši občutek, kot bi ga imel sicer, kajti kirurgom je uspelo nekaj pacientovih neprizadetih živcev vstaviti v roke preminulega darovalca, preden so nova uda dokončno pritrdili.