V Teksasu živi mačka, ki je eno od svojih življenj dolžna 9-letnemu Claytonu Williamsu. Zatem ko se je zaplezala in obtičala na drevesu, je mladi fant zaslišal njeno mijavkanje in splezal za njo. Ko je dosegel mačko, pa mu je zmanjkalo ravnotežja in padel je z drevesa. “Do doma, ki je od mesta nesrečnega padca oddaljeno kakšnih deset metrov, se je priplazil kar po desni roki in nogi, z mačko v ustih,“ pravi Claytonova mama Tiffany Williams. ''Mami, zlomil sem si roko,'' ji je rekel Clayton. Ker tudi mucka še ni prišla k zavesti, je mati komaj prepričala 8-letnika, da sta se odpeljala v bolnišnico. ''Na poti v bolnišnico je Clayton jokal od bolečine, in ko sva prispela tja, je bil bled kot zid,'' se spominja mati.

V bolnišnici so ga zdravniki slikali in ugotovili, da ima zlomljenih več kot 16 kosti le na levi strani telesa. Zlom roke, zapestja, izpah rame, poškodbe kolka, komolca … Poškodbe so bile tako hude, da so ga takoj odpeljali na operacijo. ''Poškodba komolca je bila veliko hujša kot pri drugih pacientih,'' pravi dr. Milan Sen, ki je opravil operacijo na njegovem komolcu. Po operaciji je dr. Sen želel dečku dati protibolečinske tablete in nato doživel presenečenje. Deček je tablete zavrnil.

Strokovnjaki za nadzorovanje bolečine pravijo, da je več razlogov za Claytonovo reakcijo. Eden od njih pravi, da bi lahko bil razlog v tem, da je imel fant res globoko željo po tem, da bi rešil mucko. ''Ko so ljudje pod globokim stresom, se lahko zgodi, da ne čutijo več bolečine,'' pravi dr. Michael Schmitz iz arkansaške otroške bolnišnice. ''Močan vpliv adrenalina lahko izniči občutek bolečine,'' dodaja. Z njim pa se ne strinja dr. Lonnie Zaltzer iz Mattel otroške bolnišnice, ki meni, da je vzrok drugje. ''Menim, da bi bila ta teorija možna le nekaj trenutkov po hudi travmatični izkušnji otroka, torej takoj po padcu z drevesa. Bolj malo verjetno pa je, da bi ta teorija zdržala tudi v tem primeru, ko je deček na poti v bolnišnico jokal od bolečin,'' pravi dr. Zalter. ''Tipično je, da ko občutimo bolečino, telo sproži naraven obrambni mehanizem, ki nam pomaga, da se spopademo z bolečino. V telesu se sprostijo endorfini, ki pomagajo zmanjšati bolečino,'' dodaja dr. Paul Christo. ''Možno pa je, da ima dečkovo telo večjo zmožnost sproščanja endorfinov in drugih protibolečinskih kemikalij.'' Poleg tega je še pojasnil, da vsi nimamo istega praga bolečine in da je verjetno deček eden izmed tistih, ki ima višjega. Dr. Sem, ki je opravil operacijo dečkovega komolca, pa pravi: ''Otroci, ki so poškodovani, komaj čakajo, da okrevajo in se spet lahko igrajo in tekajo po poljanah. Prav ta volja, da čim prej ozdravijo, bi bila lahko tudi razlog za to, da je zavrnil protibolečinske tablete.''

Vsi strokovnjaki pa se strinjajo, da je verjetno težko določiti le en natančen vzrok, ki bi povzročil, da deček ni več čutil bolečine. Verjetno je za to stanje krivih več faktorjev, ki so delovali naenkrat. Poleg tega se vsi strinjajo, da je ta zgodba izjemno nenavadna. In kaj misli njegova mati? ''Sama sem prepričana, da je moj fant izjemno pogumen in močan deček.''

Ne glede na to, kaj je povzročilo ta pojav, pa je glavno, da se je zgodba končala srečno. Clayton je ta teden prispel domov in čeprav je še na invalidskem vozičku, se počuti bolje. Protibolečinskih tablet še vedno noče vzeti. ''Vem, kako trmast je in zato vem, da bo kmalu boljše,'' pravi njegova mati. ''Čaka ga še najmanj tri mesece okrevanja,'' pravi dr. Sen, ki pa meni, da bo komolec lahko ponovno uporabljal tako kot prej. In kako je z mucko? Tudi ona si je opomogla in to je Claytonu pri okrevanju v veliko pomoč. ''Claytona z vozičkom pripeljem do okna, da vidi, kako nahranim mucko,'' pravi njegova mati Tiffany. ''To mucko si je želel rešiti bolj kot vse drugo na svetu.''