Britanka Seanie Nammock je na prvi pogled videti kot vsaka 17-letnica. Rada si nadene oblačila, ki so trenutno modna, rada eksperimentira z ličili, rada se druži z vrstniki. A v resnici ni v primerjavi z njimi niti malo brezbrižna. Sooča se namreč z zelo hudo genetsko motnjo, ki ji grozi, da ji bo tako mladi povsem uničila življenje.

Stanje, s katerim ji usoda ni prizanesla, deli le še okoli 600 ljudi po vsem svetu, zaradi česar na žalost ne poteka dovolj raziskav, ki bi morda le prišle do kakšnega zaključka, kako Seanie in drugim nekako pomagati. Dijakinja, ki se ponaša z odličnim uspehom, za razliko od svojih sošolcev ne more sanjati o tem, kako bi postala čedalje bolj samostojna in samozadostna. Njena bolezen namreč počasi povzroča paralizo, ki bo zajela celo njeno telo. Že sedaj le stežka naredi nekaj tako preprostega, kot je, da si umije ali počeše svoje lase. Potrebuje vse več pomoči.

"Kljub vsemu poskušam z življenjem nadaljevati kar se da normalno," pove najstnica, ki je že zelo mlada spoznala, da usoda včasih ne dovoli, da bi se uresničile vse naše želje. "Druge možnosti niti nimam," doda. Navdihujoče je, da ne izgublja volje, da bi živela, kot si želi. Še vedno se trudi v šoli, še vedno se druži s kopico prijateljev, z veseljem spoznava nove ljudi, poskuša še naprej uživati v svojih hobijih. Obožuje denimo kuhanje. Se pa ne more več ukvarjati s športom, ki ga je imela, preden so ji pred petimi leti postavili diagnozo, zelo rada.

"Po resnici povedano mi je vzelo zadnjih pet let, da sem svoje stanje sprejela do te mere, da ga lahko vsaj za nekaj časa odmislim in enostavno poskušam uživati v stvareh, ki jih še lahko počnem," pove. "Zelo sem vesela tudi, da mi veliko prijateljev stoji ob strani. Pomagajo mi obleči jakno, uredijo mi lase. Res sem jim hvaležna." Hvaležna jim je tudi njena mati Maria. "Pomagajo ji, da lahko še naprej ostane najstnica, da je lahko vsaj kdaj samo ena izmed deklet." Ko je magnetna resonanca pred petimi leti odkrila, zakaj njena hči trpi vse hujše bolečine, so bili v družini vsi šokirani. Kdo bi si vendar mislil, da lahko njegovega bližnjega prizadene kaj takega. A žal življenje postavlja pred izzive, ki so včasih manjši, včasih pa tudi precej hudi.