Zato je Jim izbrskal svoj stari zdravniški karton, iz katerega je izvedel, da so mu kmalu po rojstvu, ko so mu operirali spolovilo, odstranili tudi moda. ''Po rojstvu so me sterilizirali, a mi tega nihče ni povedal!'' pravi. Sprva je očetu in mami zameril in očital, ker sta privolila v poseg, potem pa jima je sčasoma odpustil. ''Bila sta še mlada, stara 27 in 29 let, in bila sta prestrašena. In ne dvomim, da sta me imela neizmerno rada. Tako kot mnogi drugi sta mislila, da počneta, kar je najbolje za njunega otroka.'' A Jim se je odločil, da bo tokrat vzel stvari v svoje roke in končno zaživel kot moški. Redno je začel dobivati injekcije testosterona, s katerimi je pridobil nazaj moške poteze, odstraniti si je dal prsi. Zdaj dela v odvetniškem podjetju, ki se bori za pravice tistih, ki so se rodili kot obojespolniki. Zavzema se za to, da bi starši, katerih otroci se rodijo z ženskimi in moškimi spolnimi organi, s posegom počakali, dokler malčki ne bi zrasli in sami povedali, kako se počutijo in ali želijo preostanek življenja preživeti kot moški ali kot ženska.

Povsem drugačna pa je zgodba 26-letne Katie, ki ima moške kromosome in nima maternice ter jajčnikov, ima pa vagino. A kljub moškim kromosomom se je Katie že od majhnega počutila in vedla kot dekle. ''Kromosomi ne določajo, kdo smo,'' pravi Katiejina mama, po poklicu zdravnica, dr. Arlene Baratz. ''Pričakujemo, da so otroci z XX kromosomi deklice in jim pripisujemo rožnato barvo in da so otroci z XY kromosomi fantki, ki jim pripisujemo modro barvo. A prav otroci z motnjami spola so dokaz, da ni tako.''

Katie zaradi razumevanja in podpore družine hermafroditizem, kot z drugo besedo imenujemo pojav obojespolnosti, ni zaznamoval. Uspela si je ustvariti prav takšno življenje, kot si ga je želela. Pravkar zaključuje študij na medicinski fakulteti, je tudi srečno poročena. Čeprav zaradi tega, ker nima maternice in jajčnikov, nikoli ne bo mogla zanositi in roditi otrok, si z možem želita naraščaja in resno razmišljata o posvojitvi.