Koliko vitamina D potrebujemo? To so smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D v Sloveniji

V Sloveniji je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) leta 2025 izdal prve nacionalne smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D, ki temeljijo na obsežnem pregledu domačih in mednarodnih raziskav.

Raziskava Nutrihealth (Slovenija, 2023) je pokazala, da ima kar 25 % odraslih in 24 % starejših odraslih serumske ravni vitamina D pod 30 nmol/L, kar pomeni hudo pomanjkanje. Še bolj zaskrbljujoče je, da ima 58 % odraslih in 63 % starejših vrednosti pod 50 nmol/L, kar pomeni pomanjkanje. V zimskem času je stanje še slabše: hudo pomanjkanje je prisotno pri 41 % odraslih in 35 % starejših, pomanjkanje pa pri več kot 80 % populacije. To pomeni, da je vitamin D v Sloveniji javnozdravstveni problem, ki zahteva sistemske ukrepe.

Smernice poudarjajo več ključnih vlog vitamina D:

- Kosti in mišice: preprečevanje rahitisa pri otrocih, osteomalacije pri odraslih ter zmanjšanje tveganja za osteoporozo.

- Imunski sistem: zmanjšuje pojavnost akutnih okužb dihal, vpliva na avtoimunske bolezni.

- Presnova sladkorja: dokazano zmanjšuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 pri ogroženih skupinah.

- Živčevje: povezave z multiplo sklerozo in nevrodegenerativnimi boleznimi.

- Rak: raziskave kažejo, da lahko zadostna preskrbljenost zmanjša umrljivost pri nekaterih vrstah raka.

Smernice posebej izpostavljajo:

- Novorojenčke in dojenčke (zaradi tveganja za rahitis).

- Nosečnice in doječe matere (učinki na plod in novorojenčka).

- Starejše odrasle (zmanjšana sinteza vitamina D v koži).

- Osebe s prekomerno telesno težo in debelostjo (potrebujejo višje odmerke).

- Osebe, ki živijo v zaprtih prostorih ali imajo omejeno izpostavljenost soncu.

Smernice opisujejo tri glavne vire:

1. UV sevanje: sončna svetloba je glavni naravni vir, a v Sloveniji od oktobra do aprila ni dovolj močna za sintezo vitamina D.

2. Prehrana: ribe, jajca, obogatena živila. Vendar je prehranski vnos v Sloveniji zelo nizek.

3. Prehranska dopolnila: nujna za večino prebivalstva v zimskem času.

Smernice podajajo natančne odmerke glede na starost in indeks telesne mase:

- Novorojenčki in dojenčki do 1. leta: 400 IE dnevno, vse leto.

- Otroci in mladostniki (1–18 let): 600–1000 IE dnevno, v zimskem času.

- Odrasli (18–65 let): 800–1000 IE dnevno od oktobra do aprila.

- Starejši (65+ let): 800–1000 IE dnevno, pogosto celo vse leto.

- Osebe s prekomerno težo ali debelostjo: dvojni odmerki.

- Nosečnice in doječe matere: 800–1000 IE dnevno, pri debelosti dvojni odmerki.

Pomembno: smernice odsvetujejo jemanje zelo visokih odmerkov na daljša obdobja, saj lahko pride do intoksikacije (hipervitaminoze D).

Čeprav je pomanjkanje pogostejše, smernice opozarjajo tudi na nevarnost predoziranja:

- Hiperkalcemija (povišana raven kalcija v krvi).

- Poškodbe ledvic.

- Simptomi: slabost, bruhanje, zmedenost, srčne aritmije.

Metaanalize slovenskih raziskav kažejo, da je prevalenca pomanjkanja vitamina D v zimskem času med najvišjimi v Evropi. To je posledica geografske lege, nizkega prehranskega vnosa in omejene uporabe dopolnil.

Smernice ocenjujejo, da bi sistematično dodajanje vitamina D zmanjšalo:

- pojavnost zlomov in osteoporoze pri starejših,

- pojavnost akutnih okužb dihal,

- zaplete v nosečnosti,

- pojavnost sladkorne bolezni tipa 2.

To pomeni, da bi ukrep imel pomembne javnozdravstvene in ekonomske koristi.

Slovenske smernice za vitamin D (NIJZ, 2025) so prvi celovit nacionalni dokument, ki združuje znanstvene dokaze, epidemiološke podatke in praktična priporočila. Njihov cilj je preprečiti hudo pomanjkanje vitamina D, zmanjšati pojavnost bolezni in izboljšati kakovost življenja prebivalcev.

Za prebivalce Slovenije je ključno, da v zimskem času redno jemljejo prehranska dopolnila z vitaminom D, saj prehrana in sončna svetloba ne zadoščata. Posebno pozornost je treba nameniti ogroženim skupinam: dojenčkom, nosečnicam, starejšim in osebam s prekomerno težo.

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D. Ljubljana, 2025. Dostopno na: NIJZ