.

Že nekaj let doplačujemo dodatne preiskave, plačujemo, če ne želimo čakati v vrstah na MRI, CT in ultrazvok in raje pokličemo v kakšen zasebni center, kjer smo na vrsti takoj. Ampak moramo plačati. Plačujemo zdravila na beli recept in plačujemo visoko ceno, ko nas skrbi, če bomo pravočasno prišli do zdravnika, če bo naredil vse, kar lahko in če nam bo povrnil zdravje.

Zdravje, ki nima cene. Nima omejitev. Je absolutno in predstavlja pogon za vse, kar počnemo. Ko ga izgubimo, smo pripravljeni narediti marsikaj, skorajda vse. Ko nam je le malo bolje, počasi zlezemo v stare vzorce, kakšna cigareta, kava, kozarček alkohola, nezdrava hrana ...

Če ozdravljenja ni, se ljudje pogosto zatečejo k zdravilcem, k veri in tehnikam samozdravljenja. Vse, da bi ozdraveli. “Ljudje so pripravljeni jesti travo, le da bi ozdraveli,” mi je pred dvema letoma, ko sem tudi jaz zbolela, povedala zdravnica. “Potem me prosijo, me rotijo, obžalujejo vse ...”

Preventiva pa je stvar novodobnih, izobraženih in podkovanih ljudi, ki se ukvarjajo s športom, jedo vegansko, makrobiotično, po Montignacu, ločujejo, kombinirajo, tehtajo. Vsak dan nadenejo športno opremo in tečejo, se odpravijo na nordijsko hojo, hodijo na jogo, pilates. S čimer ni seveda nič narobe. Krasno je. Ni pa za vse. Nedvomno.

Ko pride bolezen, smo pripravljeni tudi plačati vse. Se peljati na drugi konec države, k boljšemu, najboljšemu zdravniku, na drugi konec na 'ultra hudo' preiskavo. Kupiti vse vitaminske dodatke in pojesti vse, za kar izvemo, da bi lahko pomagalo.
In takrat se znova zavemo, da zdrastvo ni brezplačno. Stanejo nove preiskave, dobra zdravila, metode preventive. Vse stane.
Največjo težo in vrednost pa ima zdravje. Ne poteg s kartico zdravstvenega zavarovanja, ne osnovno, ne dodatno, ne izredno ... le zdravje stane.

In stane zaupanje v zdravnike, v odgovorni, strokovni in človeški odnos, ki ga pričakujemo. Pričakujemo jasne odgovore in tehtne nasvete, pričakujemo tolažbo in opravičilo. Pričakujemo varno zavetje in popolno zaupanje. To je pričakovanje, ki nima cene. Ima pa človeško noto in je povsem utemeljeno. Zdravniku morate zaupati, sicer je bolje, da si poiščete drugega. Če boste iskali, ga boste našli. Veliko jih je.

Kdo je rekel, da je zdravstvo zastonj? Ni in čedalje dražje bo. Nove metode in tehnike zdravljenja so pošastno drage, vse preiskave, ki jih naredijo, posegi, ki jih opravijo, najnovejša zdravila ... In zdravstvena blagajna tega ne more pokriti. Nič več. Takšna je resničnost. In povsem resnično je, da lahko najdemo svoj način preventive, način, na katerega ostanemo zdravi, ali pa vsaj ne zbolimo prehudo. V bistvu je to edina stvar, ki jo lahko naredimo zastonj.