Medicina se spreminja, bolezni postajajo v sodobnem času drugačne. Če so v srednjem veku imeli kugo, v prejšnjem stoletju kardiovaskularne bolezni, sedaj naraščajo autoimune bolezni in rakava obolenja. Kako pa se spreminja človek? V naglici podatkov, v hitrem tempu časa, potrošniškem načinu življenja in mišljenja nam zmanjkuje časa za medsebojne odnose in stike. Razvijamo se v egoistične individualiste, nismo več strpni in nimamo več časa za nič, vse se mora uresničiti takoj in tako kot smo si zamislili. Vse to se odraža na bolnikih in zdravnikih. Največ je temu pripomogla mobilna telefonija. Če smo se v obdobju pred telefoni morali odpeljati do doma ali do službe, je bil zato potreben dragoceni čas in v tem času smo bili osredotočeni le na določeno nalogo. Zdaj med vožnjo opravimo mnogo telefonskih pogovorov in opravil, osredotočenost je na več stvari hkrati in to nam daje občutek naglice in primanjkovanja časa. Pomanjkanje časa, občutek, da moramo nekaj na hitro opraviti, je največji vzrok za stres.

Vse to se odraža v odnosu do zdravnikov. Bolniki »nimajo časa«, da bi počakali. Navajeni smo, da nas na policah v trgovinah že čaka tisto, kar potrebujemo, tudi pri raznih okencih ni več treba dolgo čakati. Enako pričakovanje je v čakalnici. Bolnika bi moral zdravnik čakati. Pacient, ko stopi v čakalnico, bi že moral biti na vrsti, ne glede na to, da je naenkrat prišlo več bolnikov, da imamo nujni primer ali da je v ordinaciji bolnik, ki potrebuje več časa, ker je starejši ali huje bolan. Ko pa bolnik pride v ordinacijo, pozabi, da je za njim še več bolnikov in je nezadovoljen, če se odpravi na hitro. Bolnike ne moremo obravnavati enakovredno glede na čas, ker vsak potrebuje svoj različen čas in različno obravnavo. Obravnave se razlikujejo zaradi raznolikosti bolezni, odvisno od narave same bolezni in prizadetosti bolnika, od njegove starosti in še mnogih drugih faktorjev, ki vplivajo na to, kako dolgo se ukvarjamo s posameznim bolnikom. Bolnik vidi samo sebe in ne drugih bolnikov ter bolezni drugih, sklepa samo po sebi. Zaradi tega so njihova pričakovanja nerealna in nazadnje lahko pride do neljubih konfliktov, ker na drugi strani zdravnik in zdravstveno osebje vidi mnogo več bolnikov, ki so veliko bolj prizadeti in potrebujejo vsaj enako obravnavo in še več njihovega časa

Nerealna pričakovanja so glavni vzrok bolnikovega nezadovoljstva in tudi nezadovoljstva osebja, ki težko opravlja delo v stalnem konfliktu pričakovanj in zahtev bolnikov na eni strani in realnega stanja na drugi strani. Kruši se odnos med bolnikom in  zdravnikom, tudi zaradi tega, ker ne zdravimo več bolnikov. Zdravimo njihove bolezni, ki jih bolniki predvidevajo, da jih imajo. Kar videvamo dandanes ob dobri informiranosti bolnikov, je, da ne zdravimo več bolnika, ki je prišel k nam s svojimi težavami, ampak zdravimo bolezen, ki nam jo predstavi bolnik, tako kot si jo je on zamislili. Kar je lahko popolnoma pravilno ali pa popolnoma nepravilno. Včasih bolniki niso imeli interneta, na televiziji je bilo malo zdravstvenih oddaj in v knjigah je bilo le nekaj priročnikov. Takrat so se opazovali in so lahko natančno opisali težave, svoje počutje, znali so se opazovati, lahko so opazili spremembe pri sebi, kaj jih povzroča in s čim si lahko olajšajo težave. Vse spremembe in občutke so opisali zdravniku, ki jih je po pregledu in po usmerjenih vprašanjih lahko povezal v skupek simptomov, ki so bili za konkretnega bolnika edinstveni in najbolj verjetni za določeno bolezen. Kajti bolezen se lahko pri različnih osebah različno odraža, kar bolniki ne morejo ločiti, zdravnik pa ima dovolj znanja, da bo izluščil bistvene simptome.

Kaj se dogaja danes? Bolnik pride v ambulanto in ne govori o znakih, občutkih ter spremembah. Bolnik pove, kateri organ ga boli in kakšno bolezen ima. Ob tem se ne zaveda, da lahko na določenem mestu boli več oddaljenih organov, da ima lahko več sistemov skupaj en znak. Poleg tega se večina bolnikov ne zaveda, da si lahko simptome ustvarimo sami. Med študijem interne medicine sem tako lahko pri vsaki bolezni našla vsaj tri simptome, ki sem jih imela, čeprav nisem bila bolna. To so splošni simptomi, ki jih telo izraža ne glede na vzrok sprememb, ki so nastale na telesu. Zato je treba posamezne bolezenske znake na internetu previdno brati, saj je bolezen skupek bolnikovega odzivanja na razne povzročitelje, skupek njegovega zaznavanja in njegove interpretacije. Za vsem tem čepi bolezen, ki se na vsakem posamezniku odraža različno. Svojim bolnikom vedno povem, da v medicini v večini primerov dva krat dva ni štiri. Prav zato veliko pomenijo izkušnje zdravnika, ki pa se ne dajo prebrati na internetu.

Moje sporočilo bolnikom je, da, če že berete veliko o boleznih in brskate po internetu, se zavedajte, da boste vedno našli posamezne znake za vsako bolezen tudi pri sebi, ne da bi imeli bolezen. Poleg tega opazujte, kaj vam povzroča težave, kaj zmanjšuje, zadnjo odločitev pa prepustite zdravniku. Previdno prebirajte še forume, saj tam bolniki opisujejo lastne težave, ki pa ni nujno, da veljajo tudi za vas. Bolezen se lahko namreč izraža različno pri različnih ljudeh. Sicer pa skrbite za zdrav način življenja. Vsaj pol ure na dan se gibajte, uživajte veliko tekočine, imejte normalno telesno težo in uživajte čim manj poživil (alkohol, kava, cigarete). Otresite se „preganjalca časa“ in se tako izognite kroničnemu stresu, ki izčrpava vse mehanizme v telesu. Kar pa je najpomembnejše, imejte se radi in mislite pozitivno.