Komarji so v toplejših mesecih velika nadloga za ljudi in živali. Pri nas se v bližini ljudi najpogosteje zadržujejo komarji vrste navadni komar (Culex pipiens), ki so dejavni zvečer in ponoči, medtem ko čez dan počivajo na skritih mestih. Poleg njih se iz leta v leto povečuje število tigrastih komarjev (Aedes albopictus), ki izvirajo iz Azije. Najbolj so razširjeni na jugozahodnem delu in širšem območju Ljubljane. So značilno črno-belo obarvani, letajo večinoma pri tleh, dejavni pa so podnevi, predvsem zjutraj in pozno popoldne, ko ni močne sončne pripeke. V senci in oblačnem vremenu napadajo tudi čez dan. Njihovi piki so izjemno boleči in povzročajo srbeče otekline. V Sloveniji je prisotna še ena tujerodna vrsta komarjev, japonski komar (Aedes japonicus), ki je najbolj razširjen v severovzhodnem delu države.

 S krvjo se hranijo samo samice komarjev, ker potrebujejo kri za razvoj jajčec. Pri piku vbrizgajo v gostitelja slino, ki vsebuje snovi za preprečevanje strjevanja krvi. To povzroči srbečico in oteklino na mestu pika. Pri preobčutljivih ljudeh pa lahko piki izzovejo alergijske reakcije, ki se kažejo v močni srbečici, otekanju in pojavu bul.

Komarji lahko prenašajo tudi povzročitelje različnih bolezni. Če je samica okužena, pri piku vnese povzročitelje bolezni v krvni obtok gostitelja. Še posebej so nevarni tigrasti komarji, ker lahko prenašajo številne virusne okužbe, kot so denga, rumena mrzlica in čikungunja. V Sloveniji teh nalezljivih bolezni ni, v sosednji Italiji pa je pred nekaj leti prišlo do izbruha vročice čikungunja. V srednji in južni Dalmaciji je v porastu nevarna bolezen lišmanioza.

V zadnjih letih se je pri nas po piku navadnega komarja nekaj ljudi okužilo z bakterijami, ki povzročajo Lymsko boreliozo. Čeprav komar ni prenašalec teh bakterij, tako kot je to klop, pa jih lahko po naključju prenese na človeka, če je pred tem sesal kri okužene živali in so bakterije ostale na sesalu.

Zaščita pred piki

Pri gibanju na prostem pokrijmo z oblačili čim več kože ter uporabimo zaščitna sredstva, ki se imenujejo repelenti.

Repelenti so učinkovine, ki po nanosu na kožo ali obleko izhlapevajo, s čimer ustvarijo oblak vonjav, ki odganjajo mrčes in nas tako ščitijo pred piki ali ugrizi. Bolj kot sintetični se danes uveljavljajo repelenti z naravnimi učinkovinami, ki vsebujejo izvlečke rastlin oziroma rastlinskih olj (npr. olja evkaliptusa, citronele, čajevca, …). Njihova poglavitna prednost je naravna sestava, zaradi katere so prijaznejši do kože in našega okolja.

Repelenti iz evkaliptusovega olja spadajo med najbolj učinkovite repelente rastlinskega izvora. Odlikujeta jih učinkovita in dolgotrajna zaščita pred piki komarjev in drugih insektov. Vsebujejo aktivno snov citrepel, ki je izvleček iz evkaliptusovega olja. Evkaliptusovo olje se pridobiva iz listov izbranih vrst evkaliptusovih dreves, ki izvirajo iz Avstralije, a uspevajo po vsem svetu. To so visoka, zimzelena drevesa z dolgimi suličastimi listi in belimi cvetovi. Evkaliptusovo olje so kot poparek uporabljali že prvotni prebivalci Avstralije, Aboridžini. Danes pa se v različnih odmerkih uporablja kot zdravilo, antiseptik, repelent, začimba, dišava in pri masaži.

Več o zaščiti pred mrčesom najdete na www.bioteh.si