Robin Gibb je svoje oboževalce že pred nekaj časa šokiral s svojo suhljato podobo. Če takrat nihče ni vedel, zakaj je 61-letnik tako močno shujšal, pa je sedaj na plan privrela novica, da se že več mesecev bori z rakom na jetrih.

Lansko leto je Gibb prestal operacijo črevesja zaradi zapore črevesja, enake motnje, ki je bila usodna za njegovega brata. Po operaciji je povedal, da so mu zdravniki povedali, da je le malo manjkalo, kakšni dve uri, da bi mu črevesje počilo. “Šele v takšnem trenutku zaveš, kako malo razmišljamo o smrti. Smo le organizmi, ki živimo iz dneva v dan. Hvaležen sem, da sem živ. Ko nekoga izgubimo, se zavemo, da se moramo življenja zares oklepati in ga živeti na polno. Ne verjamem v usodo ali posmrtno življenje, to je pa to,“ je dejal takrat.

Njegova podoba pa je v oboževalcih pred kratkim znova vzbudila skrb za njegovo zdravje, a je pred mesecem dni poskušal vse govorice utišati. “Počutim se odlično, absolutno odlično,“ je povedal. Pretekli teden pa so ga nato hospitalizirali, kar je dokončno potrdilo domneve o njegovi bolezni. V bolnišnici je preživel pet ur, zatem pa se je lahko vrnil domov. “Razmišljati moramo o Robinovem izjemnem talentu, o njem kot o pevcu in avtorju pesmi ter o vsem, kar je s svojimi brati podaril svetu na področju glasbe,“ je za tem za Daily Mail povedal njegov tesni prijatelj.

Gibb ne kadi cigaret, ne pije alkohola in uživa zdravo in uravnoteženo prehrano, 20 minut dnevno pa naj bi preživel v domači 'koči za razstrupljanje'. Ne glede na to pa zdravniki pravijo, da prognoza za bolnike z rakom na jetrih ni ravno najboljša, saj je bolezen pogosto odkrita, ko je že v napredovali fazi. Gibb in njegova žena Dwina tako sedaj razmišljata o obisku indijanskega alternativnega zdravilca, saj upata, da bi jima vsaj on znal kako pomagati.

Rak na jetrih na splošno velja za eno pogostejših oblik rakavih obolenj. Ker se znaki bolezni ponavadi pojavijo pozno, je smrtnost bolnikov visoka. V prvih petih letih od odkritja bolezni tako v povprečju preživi le 5 odstotkov bolnikov.

Najpogostejša oblika raka na jetrih so zasevki (metastaze) malignega obolenja, ki se sicer razvije v katerem drugem organu ali tkivu. Na jetra se tako največkrat razširi rak na pljučih, dojki, debelem črevesu in želodcu, lahko pa ga povzročijo tudi levkemija ter limfomi. Pri nekaterih bolnikih so v ospredju simptomi, ki jih povzroča primarni rak, na primer rak na pljučih, želodcu, črevesju, včasih pa nas na bolezen opozarjajo le simptomi, ki so posledica jetrnih metastaz. Ti simptomi so slabost, izguba apetita in hujšanje, povišana telesna temperatura, bolečine v zgornjem delu trebuha ter rumeno obarvanje kože in očesnih veznic (zlatenica). Z napredovanjem bolezni se lahko pojavi tudi otekanje trebuha, kar je posledica povečanja jeter ali kopičenja tekočine v trebušni votlini.

Primarni jetrni rak jeter je pri nas redek in je večinoma posledica ciroze jeter, ki se razvije zaradi dolgoletnega pretiranega uživanja alkohola, včasih pa je povezan tudi z rakotvornimi snovmi, ki jih izločajo nekatere plesni.

Zdravljenje raka na jetrih je odvisno od tumorskega stadija, stanja jetrnega tkiva in splošnega bolnikovega stanja. Na voljo sta onkološki in kirurški način zdravljenja. Kirurška odstranitev tumorja predstavlja edino dokazano učinkovito zdravljenje, možno pa je le v 15 do 30 odstotkih. 5-letno preživetje po kirurški odstranitvi je pri bolnikih s kronično bolnimi jetri od 20- do 50-odstotno.

Hepatocelični rak, ki je najpogostejša oblika raka na jetrih, je edini tumor, ki ga v določenih pogojih lahko ozdravimo tudi s presaditvijo organa. Zaradi pomanjkanja darovalcev jeter so pogoji za prejemnike zelo natančno opredeljeni: v cirotičnih jetrih mora bolnik imeti tumor, ki je manjši od 5 cm, ali pa dva do tri tumorje, velike do 3 cm. Tumor ne sme zajemati žilnih struktur in ne sme biti posledica zunajjetrne bolezni. Pri presaditvi jeter bolniku s cirozo tako istočasno rešijo problem ciroze, portalne hipertenzije in tumorja. Pri tovrstnem posegu je 5-letno preživetje bolnikov kar 70-odstotno.

Če je bolezen že močno napredovala, se onkolog odloči za zdravljenje s kemoterapijo ali zapiranjem tistih žil, ki tumorju dovajajo kri. Ker se tumor na tovrstno zdravljenje ne odziva pogosto, večina bolnikov žal ne živi dlje kot leto dni po postavitvi diagnoze.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na