Lucy je hude opekline utrpela, ko je bila še dojenčica. Njena mati Cindy je pripravljala kopel in deklico le za nekaj trenutkov pustila samo v kopalnici. Takrat se je zvrnila v vrelo kopel in opeklo ji je kar 30 odstotkov kože. Takoj so jo odpeljali v bližnjo Nottingham mestno bolnišnico, kjer so se borili za njeno življenje, saj je utrpela še hudo zastrupitev krvi. Zdravniki so se bali, da ne bo nikoli več hodila in celo, da opeklin ne bo preživela. ''Oskrbeli so opekline, morali pa so mi amputirati tudi konice prstov na rokah in nogah,'' pojasnjuje. Dojenčica je preživela, a čakalo jo je dolgo okrevanje. Do svojega 20. leta starosti je prestala kar 50 operacij in večino svojega otroštva preživela v bolnišnici.

Brazgotine pa niso ostale le na njeni koži, a tudi na njeni samopodobi. Vodja dobrodelne organizacije za pomoč otrokom z opeklinami Alison Tweddle pojasnjuje, da so žrtve opeklin zaznamovane za vse življenje: ''Opeklina ostane do konca življenja, posledice pa niso le fizične, a tudi psihološke narave. Nesreča, ki se zgodi v nekaj sekundah, življenje spremeni za vedno in vodi do dolgega okrevanja, ki vključuje vrsto bolečih operacij.''

Lucy je potrebovala dolgo časa, da je okrepila svojo samozavest, pri tem pa ji ljudje niso bili v veliko oporo. ''Spominjam se, da so velikokrat s prstom kazali name, a te ljudi sedaj pomilujem, saj ni moja krivda, da sem opečena. Včasih mi prodajalke celo niso želele dati drobiža v roke, ker so se bale, da bi se česa nalezle. Bilo bi veliko lažje, če bi me neznanci vprašali, kaj se mi je zgodilo,'' pojasnjuje. A v veliko oporo ji je bila njena mati Cindy. ''Po zaslugi moje matere sem postala močna in odločna. Od nekdaj sem vedela, da se ti lahko zgodi še kaj hujšega. Negativni občutki, ki sem jih imela zaradi mojih brazgotin, so mi vzbujali slabo vest, saj sem imela občutek, da sem s tem prizadela svojo mati, zato sem se vedno trudila, da bi ostala pozitivna.''

Šele ko se je vpisala na študij novinarstva, pa se je odločila, da bo ljudem pokazala, da se nima česa sramovati. ''Že samo dejstvo, da sem šla na univerzo, mi je dalo samozavest, vedela pa sem tudi, da bom tam spoznala nove sošolce,'' pove. Želela jim je pokazati, da je kljub svoji drugačnosti človek, ki si zasluži spoštovanje in prijazno besedo. Svoje poslanstvo pa je našla tudi v tem, da opečencem pomaga pri premagovanju težav z nizko samopodobo. ''Kolikor mi med študijem novinarstva čas dopušča, skušam čim več pomagati otrokom z opeklinami in drugim preživelim. Na ta način se skušam tudi zahvaliti za vso pomoč, ki sem jo sama prejela od ljudi, ki so mi stali ob strani in svojo pomoč deliti naprej.''

Lucy se sedaj končno počuti dobro v svoji koži in ima vrsto prijateljev, ki ji stojijo ob strani. Izjemno pa se že veseli letošnjega poletja, saj načrtuje potovanje v Vietnam, Kambodžo in na Tajsko, kjer bo brez oklevanja nadela tudi kopalke, kratke hlače in kratke rokave. S svojo zgodbo pa je v navdih tudi mnogim drugim žrtvam opeklin. ''Navdušeni smo, ko smo slišali, kako prijetna potovanja načrtuje Lucy. Njen pogum in odločnost, da premaga vse neprijetnosti, ki sodijo zraven, so res v velik navdih,'' je povedala Alison Tweddle.