Migrena

Za lajšanje trpljenja pri migrenah so bile ustvarjene rdeče obarvane kontaktne leče. Te delujejo tako, da filtrirajo tiste valovne dolžine svetlobe, ki prekomerno stimulirajo receptorje na mrežnici, na svetlobo občutljivo tkivo, ki obdaja notranjo površino očesa. To je namreč krivo za migrenske glavobole in bolečino.

Dr. Richard Garrison je preučeval 33 bolnikov z migrenami, ki so trpeli tudi za fotofobijo – prekomerno občutljivostjo na svetlobo. Med hujšimi napadi so si v oči vstavili rdeče obarvane leče, vsi bolniki, razen dveh, pa so v trenutku občutili olajšanje. Tovrstne leče pa vse bolj uporabljajo tudi športniki in športnice, ki jih uporabljajo namesto sončnih očal. Poleg tega imajo še eno prednost – za razliko od očal ne omejujejo stranskega vida, se ne meglijo in se ne prepotijo.

Sladkorna bolezen

Nova tehnologija v razvoju bo sladkornim bolnikom lajšala pregledovanje ravni krvnega sladkorja v telesu. Raziskovalci iz Ontaria v Kanadi so ustvarili leče, ki kemično reagirajo na glukozo, ki se nahaja v solzah. Leče nadzorujejo raven krvnega sladkorja v telesu na ta način, da 'obvestijo' njihovega uporabnika na spremembe tako, da spremenijo barvo. Sprememba ravni glukoze se v solzah pokaže približno 30 minut kasneje kot v krvi, a še vedno dovolj zgodaj.

Disleksija

Barvni filtri v lečah naj bi, po izračunih profesorja Johna Steina z oxfordske univerze, pomagali vsaj 30 odstotkom disleksikov. Veliko ljudem je lažje brati, če se tekst pojavlja na barvni in ne beli podlagi. Bela barva je namreč sestavljena iz barv, ki se gibljejo na različnih frekvencah in v možganih povzročijo zmedo. Barvne kontaktne leče naj bi izločile problematične svetlobne frekvence, moč barve pa mora biti prilagojena vsakemu posamezniku posebej.

Okvara roženice

Raziskovalna skupina iz Sydneyja je uporabila izvorne celice s sposobnostjo spreminjanja v druge vrste celic na kontaktnih lečah za zdravljenje bolezni roženice. Iz oči treh oseb z vnetjem roženice so odvzeli manjše vzorčke izvornih celic in jih vzgojili na kontaktnih lečah. Leče, na kateri so bile te celice, so jim nato za tri tedne vstavili v oči. V tem času so se izvorne celice odstranile iz leč in začele zdraviti poškodovano roženico. Uporaba zdravilnih leč, narejenih iz bolnikovih lastnih izvornih celic, pomeni veliko prednost, saj ni več treba iskati ustreznega darovalca, telo ne more zavrniti tujka, poleg tega je postopek ugoden in enostaven.

Glavkom in siva mrena

Kontaktne leče, ki naravnost v oko sproščajo različne sestavine, na primer vitamin E, bodo kmalu v uporabi za zdravljenje najrazličnejših očesnih bolezni. To velja za bolezni, kot so sindrom suhega očesa, ko oko ne proizvaja dovolj solz in se zato izsuši, glavkom, kronično stanje, ko narašča pritisk v očesnem zrklu in poškoduje vidni živec ter povzroči slepoto, katarakta oziroma siva mrena, ki povzroči nekakšno zamegljenost očesnih leč.

Znanstveniki na Floridi so razvili kontaktne leče, ki sproščajo predpisana zdravila do nekaj tednov in na natančno določeno točko v očesu. Za razliko od kapljic za oči in drugih zdravil leče ne povzročajo nobenih stranskih učinkov, saj učinkovina pronica zgolj na mesto, ki zdravilo potrebuje in ne doseže nosne sluznice, grla ali celo srca.

Zdravniški pregledi

Ker je oko narejeno iz omrežja krvnih žilic, strokovnjaki trdno delajo na tem, da bi izumili posebne leče z 'biomarkerji', indikatorji, ki jih najdemo v krvi in ki odkrivajo zdravstveno stanje človeka. Poleg tega so v izdelavi tudi leče, ki bi delovale na sončno energijo z notranje vgrajenimi mikroskopskimi računalniki. Z majhnim radijskim oddajnikom, bi se lahko izmerjene informacije o zdravstvenem stanju lahko iz površine očesa avtomatsko prikazovale zdravniku, ki bi bolnika s temi lečami zdravil. Tovrstna tehnologija bi lahko pomagala diagnosticirati bolezni, pri odkrivanju katerih so potrebne krvne preiskave (anemija, sladkorna bolezen, holesterol, bolezni ščitnice, ledvic in jeter ter nekatere spolne bolezni), z uporabo brezžične tehnologije in senzorjev pa bi leče lahko prikazovale celo sliko in besede ter govorjenje spreminjale v pisane besede, kar bi pomagalo gluhim.