Kontracepcijske metode so poznali že stari Egipčani pred 4000 leti. Zmleta semena granatnih jabolk so s pomočjo voska oblikovali v majhne čepke, te pa so si ženske vstavljale v nožnico, da bi tako preprečile ovulacijo. No, do danes, pa so se stvari že bistveno spremenile.

Kontracepcijska tableta v obliki, kot jo poznamo danes, obstaja namreč šele 50 let, vse zasluge zato pa gredo ameriški medicinski sestri in borki za pravice žensk v 19. stoletju Margaret Sanger. Pri svojem delu je namreč imela veliko opravka z ženskami, ki so bile žrtve šarlatanskih splavov, njena največja želja pa je bila ustvariti čudežno tabletko, s pomočjo katere ženskam ne bi bilo potrebno umirati zaradi neželenih nosečnosti. Skupaj s Katharine McCormik je zato začela zbirati denar, zbranih 50 tisoč dolarjev pa je podarila biokemiku Gregoryju Pincusu, ki je nato razvil prvo pravo kontracepcijsko tabletko.

Prvo tabletko, ki je luč v ZDA ugledala leta 1960, v Evropi pa leto kasneje, so primarno uporabljali zgolj za uravnavanje menstruacijskih motenj in ne za preprečevanje nosečnosti. Kontracepcija je bila namreč omenjena le kot stranski učinek zdravila in ne indikacija. Prav tako so jo prepisovali zgolj poročenim ženskam in še to le s soglasjem mož.

Seveda pa se je odnos do tabletke od začetka, ko je veljala za sporno zdravilo, v sedemdesetih letih s seksualno revolucijo popolnoma spremenil. Konec desetletja in v začetku 80. let je tako na trg prispelo mnogo novih izdelkov, ki so postali do danes le še bolj izpopolnjeni in še varnejši za uporabo.

Zmanjševanje odmerka estrogena in povečevanje nekontraceptivnih koristi

Vse od začetka pa do danes je razvoj tabletke potekal v smeri zmanjševanja količine estrogena v tabletki. Tako danes poznamo monokomponentno tabletko, ki je sestavljena zgolj iz progestagenov in kombinirano kontracepcijsko tabletko.

Kombinirano kontracepcijsko tabletko sestavljata estrogenska komponenta, ki je ostala od leta 1983 praktično nespremenjena in progestagenska komponenta, ki se je skozi čas spreminjala. V zadnjih 50 letih je tako bilo razvitih več progestagenov, vsak od njih z edinstvenimi lastnostmi in nekateri tudi z dodatnimi, nekontraceptivnimi koristmi, kot so na primer zmanjševanje aknavosti, preprečevanje izgube kostne gostote, urejanje motenj menstruacijskega ciklusa, preprečevanje vnetja rodil, ciste jajčnikov in dojk ter zmanjševanje tveganja za nastanek nekaterih oblik raka.

Estrogenska komponenta pa je leta 2009 tudi doživela razvoj. V preteklosti je bilo že kar nekaj poskusov, da bi uporabili estradiol – estrogen, ki ga proizvaja žensko telo, a je večina teh poskusov propadla zaradi slabe kontrole ciklusa (krvavitev), ženske pa poleg tega niso želele sprejeti tablete, ki bi jim povzročala nezaželene krvavitve. Leta 2009 pa je bil postavljen nov mejnik na področju oralne kontracepcije. Na trg je namreč prišla nova tabletka, imenovana Qlaira, z novo estrogensko komponento, ki se takoj presnovi v estradiol, snov enako estrogenu, ki ga proizvaja žensko telo.

Razvoj kontracepcijske tabletke se tako še nadaljuje. Strokovnjaki napovedujejo prihod tabletke, ki bo vsebovala tudi folno kislino, kaj vse bo še sledilo pa se pustimo presenetiti.