Roseanne Smith iz Texasa je bila precej šokirana, ko je pri približno 18 letih ugotovila, da ji ena noga oteka. Ni razumela, kaj se dogaja, saj ji zdravniki niso znali svetovati. Je pa to spremenilo njeno življenje. Skrhala se je njena samozavest, zapirala se je vase. Prepričana je, da zaradi noge ni imela nikoli sreče v ljubezni. "Fante bi zanimala, dokler ne bi videli moje noge in izgubili zanimanje."

Takšne bolezni, kot je njena, lahko močno vplivajo na življenje. Četudi je redka, bi morali vlagati v iskanje zdravil. Ko je bila stara 29, je šele prejela diagnozo. Limfoedem. Izvedela je tudi, da ni zdravila. S tem bo morala živeti do konca življenja. Kaj pa pravzaprav je limfoedem? V okončinah (rokah, nogah, dlaneh, gležnjih) oziroma tudi na obrazu in vratu se lahko nabira limfatična tekočina. Z limfnim sistemom je nekaj narobe in zato okončine in obraz otekajo.

"Več desetletij je moja noga postajala večja in večja," pripoveduje. "Kot bi bila drevesno deblo." Čedalje težje bi hodila. Nogo je vse težje skrivala pod oblačili. Vse slabše se je počutila v svoji koži. "Pred tem sem se rada družila z ljudmi. Potem sem se zaprla vase. Nisem rada zapustila svojega doma, ker me je bilo sram. Kamor koli bi šla, bi ljudje strmeli, vame, bi kazali s prstom, si med seboj šepetali. Tudi rekli bi mi kaj grdega. Klicali bi me dekle z veliko nogo. To me je delalo vse bolj negotovo. Ko primerjam obe nogi, je, kot bi gledala nogo slona in nogo ptiča. Ena noga je bila za 14 kilogramov težja in ker je moja leva noga zelo vitka, je bilo to še mnogo bolj opazno. Strlo mi je voljo do življenja. Spraševala sem se, zakaj se mi je to zgodilo in zakaj sem si prav jaz to zaslužila."

Čeprav bolezen nima zdravila, je pacientom mogoče pomagati z liposukcijo, ki odstrani vsaj del odvečne limfatične tekočine in prinese olajšanje. A ker to ni zdravilo, jo vsaj na Otoku morajo plačati sami. Roseanne pa je v Južni Koreji našla zdravnika, ki pomaga s kombinacijo liposukcije ter zdravljenja z matičnimi celicami. Njena noga se je do sedaj zmanjšala za 50 odstotkov, zdravnik meni, da bi se lahko zmanjšala za 80. Življenje je spet veliko lepše, odkar lahko prvič po mnogih letih upogne koleno. "Prej sem hodila tako, da sem vlekla nogo za sabo. Sedaj se spet učim hoditi s tem, da upognem nogo. Neverjetno je. Zdi se mi, kot bi se mi zgodil čudež. Moja noga je spet približno tako velika, kot je bila pred 20 leti. To mi je že neverjetno izboljšalo kakovost življenja." Noga bo spet začela otekati, a veliko ji pomeni, da bo vsaj nekaj časa lahko živela bolj običajno.