“Rekli so mi, da gre za infekcijo, zato mi je zdravnik sprva predpisal antibiotike,“ se luščenja kože na svojih prstih na nogah spominja 57-letni Rob Erskine iz Kenta. “V bolnišnici sem ostal približno teden dni, nato pa sem lahko odšel domov.“ Le štiri dni po izpustu iz bolnišnice pa se je bolečina v njegovi nogi začela vračati. Stopnjevala se je do te mere, da ni mogel več hoditi, zato je znova obiskal svojega zdravnika. Zdravnik mu je slikal nogo, iz slike pa je bilo razvidno, da so bile arterije v njegovi nogi močno zožene, ponekod pa zaradi ogromnih količin kalcija, ki se je nalagal v njih, popolnoma blokirane. To je preprečevalo pretok krvi v stopalo in povzročilo, da je tkivo v nogi začelo odmirati. “Vse arterije na sliki so bile videti popolnoma bele, saj je bilo v njih toliko kalcija,“ še pravi Rob.

Rob je pri zdravniku izvedel, da ima periferno arterijsko bolezen. Gre za bolezen, pri kateri se v arterijah začnejo nalagati maščoba, kalcij in druge snovi, zaradi česar se zmanjša pretok krvi. Če bolezen ni odkrita dovolj zgodaj, se lahko pretok krvi popolnoma prekine, tkivo pa začne odmirati. Posledica tega so lahko razjeda ali gangrena.

Ker je Rob čakal toliko časa, mu zdravniki niso mogli pomagati z angioplastiko, načinom zdravljenja, pri katerem s pomočjo vstavitve balonskega katetra v arterije povečajo pretok krvi, temveč so mu morali nogo takoj amputirati od gležnja navzdol. “Prsti na nogi so bili že črni, bolečina pa je bila neznosna. Ko sem izvedel, da mi bodo morali amputirati nogo od gležnja navzdol sem bil srečen, saj sem vedel, da se bom znebil bolečine, s katero nisem mogel več živeti,“ razlaga Rob. Pet dni po amputaciji pa se noga ni začela celiti, saj se je razvila gangrena. Nogo so mu zato morali odrezati pod kolenom.

Čeprav je Rob ostal brez noge in se je zaradi tega moral upokojiti, ostaja optimist. Še vedno lahko vozi, začel pa je tudi s fizioterapijo. “V začetku sem bil depresiven in v procesu žalovanja za nogo,“ pravi. “Nato pa sem si opomogel in odločil, da bom pozitiven. Za to se moram zahvaliti svoji ženi in hčerkama, ki so mi ves čas stale ob strani.“ Rob se je sedaj navadil na protezo, saj pravi, da mu je vrnila svobodo in omogočila gibanje.

Periferna arterijska bolezen je pogosto obolenje krvnega obtoka, pri kateri zamašene arterije slabijo pretok krvi v okončina. Pri pacientih s to boleznijo okončine, najpogosteje noge, ne dobijo dovolj krvi in hranilnih snovi, tkivo pa začne odmirati. Periferna arterijska bolezen je lahko tudi znak arterioskleroze, pri kateri se zmanjša pretok krvi v srcu in možganih, lahko pa tudi v nogah.

V Sloveniji za periferno arterijsko boleznijo zboli vsaka šesta oseba, starejša od 55 let. Večini bolezen ne povzroča težav, približno pet odstotkov jih občasno šepa, pri enem odstotku, torej med 1000 in 2000 bolniki pa se razvije kritična ishemija uda. Ti bolniki morajo prestati operativne posege, s katerimi želijo ponovno vzpostaviti prekrvavitev v okončini, saj jim v nasprotnem primeru grozi amputacija.

Simptomi bolezni se pojavijo, ko bolezen že napreduje, obsegajo pa:

- boleče krče v stegnu ali mečih po aktivnosti;

- odrevenelost ali šibkost noge;

- mrzel spodnji del noge, še posebej v primerjavi z drugo nogo;

- razjede na prstih na nogi, podplatih ali nogi, ki se ne zacelijo;

- spremembo v barvi noge;

- izgubo ali počasnejšo rast dlak na nogah;

- počasnejšo rast nohtov na nogah;

- bleščečo kožo na nogah;

- šibek pulz v spodnjem delu noge ali pa pulza sploh ni;

- erektilno disfunkcijo pri moških.

Če bolezen napreduje, se lahko pretok krvi v arterijah zniža na kritično raven, takrat pa govorimo o kritični ishemiji uda. V tej fazi postane bolečina izjemno močna in lahko ovira tudi že spanec, odlašanje z obiskom pri zdravniku pa lahko v tej fazi pripelje do odmiranja tkiva, razjed in gangrene.

Periferno arterijsko bolezen najpogosteje povzroči arterioskleroza, pri kateri se maščobni odpadki začnejo kopičiti na stenah arterije in tako zmanjšujejo pretok krvi. Čeprav pri arteriosklerozi običajno igra glavno vlogo srce, bolezen najpogosteje prizadene ožilje po telesu, najpogosteje v nogah. Redkeje so lahko vzrok bolezni tudi vnetje krvnih žil, poškodba okončine, neobičajna anatomija vezi ali mišice ter izpostavljenost sevanju.

Dejavniki tveganja za periferno arterijsko bolezen so:

- kajenje;

- sladkorna bolezen;

- debelost (ITM nad 30);

- visok krvni pritisk (140/90 in več);

- visok holesterol (pri vrednostih višjih od 240 miligramov na deciliter krvi oziroma 6,2 milimola na liter krvi);

- starost nad 55 let;

- zdravstvena zgodovina (periferna arterijska bolezen, bolezni srca ali kap v družini).

Največjemu tveganju so pri tem izpostavljeni kadilci in sladkorni bolniki, saj je pri njih krvni obtok že tako oslabljen. Zapleti, do katerih lahko pripelje bolezen, so kritična ishemija uda, ki se začne z razjedami in nadaljuje z gangreno, ter kap in srčni infarkt.

Pri zdravljenju periferne arterijske bolezni je potrebno najprej odpraviti simptome, na primer bolečino, da oseba znova postane aktivna, nato pa je potrebno z zdravim življenjskim slogom zaustaviti napredovanje bolezni. Če zdrav življenjski slog ne zadostuje, je potrebna tudi zdravniška pomoč. Zdravnik vam bo tako lahko predpisal zdravila za zniževanje holesterola, krvnega pritiska, redčenje krvi in zdravila za nadzorovanje krvnega sladkorja ter zdravila za lajšanje simptomov. Če zdravila ne pomagajo, pa je potrebna operacija. Najpogostejše vrste operacij so angioplastika, pri kateri žile razširijo s pomočjo vstavitve katetra, vstavitev srčnega obvoda ali umetne žilne proteze, če bolezen preveč napreduje, pa je potrebna tudi amputacija prizadetega uda.

Pri zdravljenju pa veliko vlogo igra tudi sprememba življenjskega sloga. Opustiti je potrebno kajenje, se veliko gibati, uživati zdravo in uravnoteženo prehrano in izogibati določenim zdravilom, ki jih sicer lahko dobite brez recepta (na primer Claritin-D in Zyrtec-D). Pomembna je tudi skrb za higieno nog, paziti pa je potrebno, da je obutev udobna in zračna.