Številne prometne nesreče, ki jih je Marjan Pečan kot mlad videl, saj je bil po poklicu intervencijski avtomehanik, in dejstvo, da je bila njegova mati zavzeta krvodajalka, ga je spodbudilo k temu, da je posvetil svoje življenje krvodajalstvu. Vse od svojega 18. leta tako, ko je zdrav, seveda, nesebično daruje svojo kri. ''Svoje življenje sem posvetil temu in s tem si ne le želim reševati življenja drugih, ampak tudi spodbuditi druge, da bi se zavedli pomembnosti tega dejanja in to počeli tudi sami,'' pravi Marjan, ki se mu zdi, da v tem času med ljudmi vlada nezaupanje in da humanosti ne dajemo več dovolj pomena. ''Tako se na zavodu za transfuzijo kar dvakrat do trikrat na leto zgodi, da pride do pomanjkanja krvi,'' opozarja Marjan.

Ne hodi pa le redno na običajne odvzeme krvi, ampak tudi na odvzem plazme, posameznih celičnih komponent v krvi, daroval pa je tudi kostni mozeg fantu Boštjanu in mu tako rešil življenje. Čeprav sam vsakič daruje kar dva litra krvi, saj je priklopljen na aparature, s pomočjo katerih mu takoj v obtok nazaj dovajajo transfuzijsko tekočino, pa krvodajalcem sicer odvzamejo le 450 ml krvi.

Kje lahko darujemo kri?

Na odvzem krvi lahko pridete v okviru rednih krvodajalskih akcij ali v delovnem času transfuzijske službe. Tam vam bodo najprej opravili zdravniški pregled, na podlagi katerega se bodo odločili, ali ste sploh primerni za darovanje, saj bi v nasprotnem primeru lahko škodili tako sebi kot prejemniku krvi. V prostoru za odvzem krvi se boste tako namestili v udoben stol, medicinska sestra pa vam bo skrbno očistila predel na koži, kjer vas bo zbodla z iglo. Čeprav je vbod nekoliko neprijeten, pa ni boleč, saj se v nasprotnem primeru za darovanje ne bi odločalo kar okoli 80 milijonov ljudi. Kri se nato zbira v zaprt sistem plastičnih vrečk, ki kasneje omogočajo njeno predelavo v komponente. Ves material, ki se pri odvzemu uporablja, je sterilen in za enkratno uporabo, zato pri odvzemu krvi ni možnosti okužbe dajalca. Krvodajalcu se običajno odvzame 450 ml krvi oziroma največ 13 % celokupnega volumna krvi. Ta količina je v skladu s svetovnimi standardi in ne ogroža krvodajalčevega zdravja oziroma njegovega počutja; omogoča pa nadaljnjo predelavo krvi na komponente, tako da lahko en krvodajalec pomaga več bolnikom hkrati. Sam odvzem traja približno 5 do 10 minut ob stalni prisotnosti in nadzoru medicinske sestre. Po odvzemu vam v jedilnici postrežejo s prigrizkom in osvežilnimi pijačami.

Se boste po tem počutili slabo?

Odvzeta kri predstavlja le del rezerve, ki jo imajo zdravi ljudje, in večina ljudi se dobro in hitro prilagodi na trenutno zmanjšanje volumna krvi. Izjemoma se lahko nekateri krvodajalci ob odvzemu krvi ali po njem slabo počutijo. Vse slabosti so le kratkotrajnega značaja in ne vplivajo na zdravstveno stanje krvodajalca. Pomemben je le individualni čas prilagoditve na odvzem krvi.

Kaj se nato dogaja s krvjo?

Iz odvzete krvi krvodajalcev pripravljajo krvne pripravke, ki vsebujejo posamezne sestavine krvi (krvne komponente) in plazmo (zdravila iz krvi). Krvne pripravke dobijo tako, da vrečke z odvzeto krvjo in ohranitveno raztopino predelajo. S pomočjo centrifug in stiskalcev kri ločijo na rdeče krvne celice, krvne ploščice in plazmo. Ločijo jih zato, da bolnik prejme samo tisto sestavino, ki je glede na naravo bolezenskega stanja nima dovolj. Tak način zdravljenja imenujemo komponentna terapija. S pomočjo predelave tako lahko en krvodajalec pomaga več bolnikom hkrati. Rdeče krvne celice (eritrociti) hranijo v posebnih hladilnikih na 2 do 6 °C, obstojne so 6 tednov. Krvne ploščice (trombociti) so obstojne do pet dni na +22 °C. Plazmo globoko zamrznejo na –30 °C in takšno lahko hranijo do enega leta (plazma). Od ustanove, kjer je kri shranjena, do bolnika je treba kri dostaviti v posebnih hladilnih torbah, da se krvne celice med potjo ne bi poškodovale oziroma zaradi temperaturnih razlik odmrle.

Kako hitro nadomestimo izgubo krvi?

Že med samim odvzemom krvi pride do prerazporeditve krvi v krvnem obtoku, zato krvni pritisk ne pade. V nekaj urah po odvzemu se volumen krvi normalizira s prehodom tekočine iz tkiv v žile. V tem času je pomembno, da krvodajalec popije dovolj tekočine. Plazemske beljakovine se obnovijo v nekaj dneh, krvne celice pa se obnovijo deloma takoj s sproščanjem iz notranjih zalog in deloma s pospešenim nastajanjem novih celic v kostnem mozgu. Krvne ploščice se tako nadomestijo v nekaj dneh, rdeče krvne celice pa v dveh do treh tednih. Najdlje se pri rednem dajanju krvi (večkrat letno) obnavljajo zaloge železa. Prav zaradi tega dajanje krvi ne sme biti pogosteje kot vsake 3 mesece za moške in 4 mesece za ženske.

Kaj se zgodi, če so testi pozitivni za kakšno bolezen?

Vso kri testirajo za različne bolezni, kot so hepatitis B in C, aids, sifilis in druge bolezni, da ne bi prišlo do okužbe bolnika s krvjo darovalca. Če so testi pozitvni za katero od teh bolezni, pa transfuzijska služba krvodajalca zaupno obvesti in/ali ga po potrebi pokliče na odvzem vzorca krvi za ponovitev testiranja.

Katera krvna skupina je najbolj zaželena?

Ker pri tansfuziji krvi bolniku praviloma dajejo kri njegove krvne skupine, je pomembno, da imajo zalogo krvi vseh krvnih skupin. Kadar to ni možno, se odločijo za zamenjavo krvne skupine in je v tem primeru najbolj ugodna krvna skupina O za rdeče krvne celice in AB za krvno plazmo, saj ju lahko dajo bolniku katere koli krvne skupine. V Sloveniji ima krvno skupino A približno 40 % ljudi, O 38 %, B 15 % in AB 7 %. Približno 18 % ljudi je Rh D-negativnih, kar pomeni, da lahko prejemajo kri le od prav tako Rh D-negativnih krvodajalcev.

Ali krvodajalcem pripada prosti dan in kako ga uveljaviti?

Zakon o delovnih razmerjih, ki je pričel veljati januarja 2003, določa, "da ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno daruje kri. V tem primeru izplača delodajalec nadomestilo za plačo delavcu v breme zdravstvenega zavarovanja" (169. člen zakona). To pomeni, da krvodajalcem pripada 1 prost dan, katerega stroške pokriva obvezno zdravstveno zavarovanje. Zato mora delodajalec v ta namen Zavodu za zdravstveno zavarovanje predložiti vaše potrdilo o darovanju krvi in posebno potrdilo, iz katerega je razvidna osnova za nadomestilo plače. Delodajalec obe potrdili predloži Zavodu ob vložitvi refundacijskega zahtevka.

Še več informacij o krvodajalstvu pa lahko dobite na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino.