Jenifer se je z baletom srečala že pri rosnih 10 letih in vse od takrat naprej pleše. A ko je pri 16 letih vstopila v svet profesionalnih baletnih plesalcev, je začela drugače gledati na svoje telo. Začela je stradati, obdobjem odrekanja pa so sledila obdobja kompulzivnega prenajedanja. ''Mislim, da je bilo za moje težave krivo to, da nisem bila popolnoma pripravljena na svet odraslih, v katerega sem takrat stopila in kot obrambni mehanizem na to so se pojavile motnje hranjenja,'' razlaga 37-letna plesalka. ''Sicer pa je balet področje, kjer je samo telo zelo pomembno. Plesalci se trudimo biti popolni v vseh pogledih, tako v tehničnem kot tudi v drugih pogledih. Poleg tega je balet fizično zelo naporen poklic. Ves dan plešemo in tako mnogi že s tem izgubijo veliko kilogramov. Kajti včasih plešeš tudi po osem ur na dan. Vendar pa po drugi strani ni dobro, če si preveč suh, kajti potem si tudi bolj slaboten in težko opravljaš svoje delo. To se je zgodilo tudi meni v obdobju, ko sem se spopadala z anoreksijo – kajti zaradi stradanja si preveč slaboten, da bi dobro plesal.''

Vendar je uspela motnje hranjenja premagati in danes ima Jenifer zdrav odnos do svojega telesa, zato je kritika tudi ni tako zelo vrgla s tira. Pravi, da opravičila ne pričakuje, da pa bi bilo lepo, če bi se kritiki raje kot na telesa in težo plesalcev osredotočali na sam ples in tehnično izvedbo. ''Mislim, da bi se morali pri baletu osredotočati na prelepe plesalke z najrazličnejšimi telesi, ki odlično plešejo na čudovito glasbo,'' še dodaja Jenifer.