Nova raziskava ameriške skupine pod vodstvom nevroznanstvenika Daniela Polleyja razkriva, da tinitus ne vpliva le na sluh, temveč lahko telo potisne v stalno pripravljenost na nevarnost, piše ScienceAlert. To pomeni, da ljudje s kroničnim tinitusom na vsakodnevne zvoke reagirajo, kot da predstavljajo grožnjo.
Spremenjene mikroekspresije in razširjene zenice
Raziskovalci so analizirali obrazne mikroekspresije in širjenje zenic pri ljudeh s tinitusom ter pri kontrolni skupini brez težav s sluhom. Ugotovili so, da imajo osebe s kroničnim tinitusom bistveno manj izrazite obrazne odzive, ne glede na to, ali poslušajo prijetne ali neprijetne zvoke. Hkrati pa se njihove zenice močno razširijo pri vseh zvokih, kar kaže na aktivacijo telesnega sistema za ocenjevanje nevarnosti. Pri ljudeh brez tinitusa so se mikroekspresije ujemale z naravo zvoka, nasmeh pri prijetnih zvokih, rahla nejevolja pri neprijetnih. Njihove zenice so se razširile le pri najglasnejših ali najbolj neprijetnih zvokih.

Napovedovanje resnosti tinitusa
Z analizo obraznih gibov in odzivov zenic je ekipa lahko napovedala, kako močno je posameznika prizadel tinitus. To je pomemben preboj, saj tinitus do zdaj ni imel objektivnih biomarkerjev. Gre za subjektivno izkušnjo, podobno migreni, kar otežuje diagnozo in spremljanje stanja. Polley poudarja, da so prvič neposredno opazili podpis resnosti tinitusa, kar odpira vrata natančnejšemu razumevanju bolezni.
Zakaj je tinitus tako kompleksen?
Tinitus lahko prizadene vsakogar, večinoma začasno. Kronični tinitus pa traja vsaj šest mesecev in prizadene več kot 120 milijonov ljudi po svetu. Ker vzrokov ni mogoče jasno določiti, zdravljenje pogosto ni enotno in bolniki se lahko počutijo spregledane ali nerazumljene. Stanje je povezano s težavami s spanjem, motnjami koncentracije, depresijo in anksioznostjo. Nekateri ljudje poročajo o izboljšanju s terapijami, kot so zvočna terapija, kognitivno-vedenjska terapija ali retrening tinitusa, vendar univerzalnega zdravila ni.

Nova pot do razumevanja bolezni
Raziskovalci že dolgo domnevajo, da možgani ob izgubi sluha ojačajo slušne poti, kar lahko sproži tinitus. A ta teorija ne pojasni, zakaj je stanje pri nekaterih blago, pri drugih pa izjemno hudo. Nova študija kaže, da je tinitus verjetno povezan s širšim telesnim odzivom na stres, ne le s slušnim sistemom. Polleyjeva ekipa je pokazala, da se pri ljudeh s kroničnim tinitusom aktivira celoten sistem za ocenjevanje nevarnosti, kar lahko pojasni, zakaj je stanje tako obremenjujoče.
Nova raziskava ponuja pomemben vpogled v to, zakaj je kronični tinitus za mnoge tako izčrpavajoč. Namesto da bi šlo zgolj za motnjo sluha, se zdi, da stanje sproži telesni odziv 'boj ali beg', kar vodi v stalno napetost in povečano občutljivost na zvoke. Razumevanje teh biomarkerjev bi lahko v prihodnosti pomagalo razviti bolj učinkovite diagnostične metode in nove pristope k zdravljenju.
Vir: ScienceAlert




















Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV