Danes 23-letna April Moss pravi, da ji je njena bolezen povsem spremenila pogled na življenje. Ko je zapustila dom, da bi študirala v drugem kraju, si ni predstavljala, kako velika preizkušnja jo čaka. Med prvim letnikom študija so jo začeli mučiti različni simptomi. Čutila je bolečine v trebuhu in križu, vse prevečkrat je bila utrujena, imela je težave s prebavo in bila je videti napihnjena. Toda prepričana je bila, da se mora le navaditi na nove okoliščine.

Šele po letu dni je poiskala zdravniško pomoč. Diagnoza je bila huda in nepričakovana: rak na jajčnikih. Tudi zelo mlade ljudi lahko na žalost prizadene težka bolezen. “Zdravniki so ves čas govorili o veliki buli in to me je res prestrašilo,“ pripoveduje April. “Žal mi je, da zdravnika nisem obiskala že prej. Potem tumor ne bi tako narasel. Pravi čudež je, da se je vse končalo tako dobro, kot se je.“ Specialisti so Angležinjo namreč takoj napotili h kirurgom, ki so ji, še preden je dopolnila 20 let, operirali bulo na levem jajčniku. Tumor je tedaj že dosegel neverjetno velikost dveh grenivk. Toda rak se ni razširil drugam in operacija je bila uspešna. Danes 23-letna študentka je še vedno zdrava.

April zaključuje študij in pridno pomaga nevladnim organizacijam, ki se ženske trudijo ozaveščati o boleznih, ki jih lahko presenetijo. Rak jajčnikov sicer nima zelo jasnih simptomov, toda če se naenkrat pojavi več naslednjih, je to že razlog za zaskrbljenost. Včasih je mogoče v trebuhu zatipati zatrdlino; trebuh je lahko veliko bolj napihnjen in pogosto boli; če je bula dovolj velika, lahko pritiska na mehur in povzroča težave z odvajanjem vode; izgubite lahko apetit oziroma se hitreje počutite site. Če se takšni simptomi ponavljajo dlje časa in si jih ne znate razložiti drugače, vsekakor ne odlašajte z obiskom svojega osebnega zdravnika, ki vas bo napotil na slikanje.

“Medicinska sestra mi je povedala, da mora devet izmed desetih bolnic prestati kemoterapijo,“ se spominja Mossova. “Jaz sem imela srečo, da sem bila tista deseta, ki je ni potrebovala, saj se rak ni razširil. Pri meni se je vse odvijalo zelo hitro. Že teden dni po tem, ko so mi sporočili diagnozo, sem prestala operacijo.“ Čeprav se je vse končalo dobro, je April danes druga oseba. “Ta izkušnja me je naučila, da ne bom nikoli vedela, kaj vse se mi še lahko zgodi. To pomeni, da bi bila lahko ves čas prestrašena, toda raje ostajam optimistična. V življenju poskušam biti konstruktivna.“

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na