To se še posebej pokaže, ko zbolimo. Takrat odpadejo vsi sodelavci in poslovni partnerji. Takrat ostanejo le tisti, ki nam resnično nekaj pomenijo. Takrat nismo pripravljeni odgovarjati na klišejska vprašanja, kako smo in jih pospremiti s 'Kar v redu, hvala'. Takrat potrebujemo podporo. Takrat potrebujemo ljudi, ki nas dobro poznajo. Ki bodo razumeli, da nam ni do pogovora, da nam ni do velikih besed. Ki bodo le mirno prišli in malo posedeli ob nas.

K temu pisanju me je navdihnila knjiga Odprto srce zdravnice Urške Lunder. Ki govori o zgodbah umirajočih in sem se jo bala vzeti v roke. Ker me je bilo strah, da ne bom prenesla. Besed in misli o umiranju, smrti in bolečini izgube.
Pa me je mikala, večkrat sem jo vzela v roke in preletela nekaj strani in jo spet pustila na kavču. Do ponedeljkovega večera, ko sem si rekla: "Lej, Alenka, velika punca si, preberi!" In sem začela.

Nekaj poglavij sem prebrala v tišini, s cmokom v grlu. Pa ne zaradi intimnosti zgodb in žalosti ob smrti. Zaradi spoznanja, da so zgodbe o umiranju v bistvu zgodbe o ljubezni. O pripadnosti, o miru in povezanosti. Vsaka zgodba posebej se me je dotaknila in ko sem že pošteno smrkala in brisala solze, se je v meni naselil mir.

Tisti, ki so ta svet zapustili in dobili imena in podobo v knjigah, so se poslovili na miren, skoraj lep način. Pomirjeni sami s seboj in z življenjem, ki so ga živeli. Predvsem pa s svojimi ljubljenimi. Pogovori o vsem, kar so doživeli skupaj, glasba, ki jih je spremljala skozi čuječi svet in besede ljubezni so tisto, kar me je razorožilo. Kar me je pomirilo.

Na vseh poslavljanjih, kjer sem premražena stala ob grobu, sem slišala iste besede: “Tako lepo je umrl.“ In to je tisto, kar bližnje pomirja.

Ne želim, da vas to pisanje najde žalostne in začudene, da v tem predprazničnem času odpiram tako težko temo. Čeprav čutim, da je to najboljši čas. Ko delamo prelet leta in se spominjamo tistih, ki smo jih izgubili ali jih dobili.
Zgodbe o umiranju, kot jih opisuje izjemna zdravnica Urška Lunder, so zgodbe o ljubezni. O slovesu močnih čustev in prostoru za žalovanje.

Peljite svoje prijatelje, svoje starše, ljubljene na čaj. Na kavo s cimetom. Na košček torte. Da boste zaokrožili leto, ki se izteka in proslavili leta, ki vas še čakajo.