Danski profesor Kaare Christensen že dolgo preučuje povezavo med mladostnim izgledom in splošnim zdravstvenim stanjem, v zadnji raziskavi pa je prišel do zaključka: "Ljudje, ki so imeli težko življenje, imajo večje možnosti, da bodo umrli prej, saj se njihovo življenje odraža na njihovem obrazu," pravi profesor Christensen.

Raziskave so se pričele leta 2001, ko so na 1826 danskih dvojčkih, starih 70 in več let, naredili fizične in kognitivne teste, hkrati pa so fotografirali njihove obraze. Njihovo starost na osnovi fotografij so ocenjevale tri skupine ljudi, ki niso poznale njihove prave starosti. Znanstveniki so nato kar sedem let spremljali dolžino njihovih življenj. Na koncu so ugotovili, da so tisti, ki so bili videti mlajši kot so bili v resnici, živeli dlje kot tisti, ki so svoja leta kazali.

Za to ugotovitev pa so poiskali še biološko razlago. Kot pravi profesor Christensen, so ključni deli DNA imenovani telomere. To so deli DNA na koncih kromosomov, ki služijo kot zaščitne kapice, omogočajo njihovo podvajanje in so kot nekakšna biološka ura. Krajši telomeri naj bi povzročali hitrejše staranje, krajši pa počasnejše. Tisti iz raziskave, ki so živeli najdlje, so imeli najkrajše telomere.